Domov | Sektor za neživila | Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja

12.10.2009 - Zanima nas, kakšni so pogoji za prodajo zaščitnih oblačil, ki so namenjena za delo v laboratoriju?

Na splošno so vsa oblačila, ki morajo zagotavljati neko posebno vrsto zaščite uvrščena v II. certifikacijsko kategorijo. Oblačila, ki ne zagotavljajo zaščite pred izjemnimi vremenskimi, kemijskimi, mehanskimi ali toplotnimi vplivi so uvrščena v I. certifikacijsko kategorijo (npr. delovne uniforme).
Oblačila, ki zagotavljajo zaščito pred izjemnimi vremenskimi, kemijskimi, mehanskimi in toplotnimi vplivi ter oblačila za zaščito pred nevarnostmi povezanimi z elektriko so uvrščena v III. certifikacijsko kategorijo.

Podrobneje si razvrstitev oblačil v posamezne kategorije lahko ogledate v Vodniku za razvrščanje osebne varovalne opreme (OVO) v ustrezne certifikacijske kategorije (stran 10 do 12), ki je dosegljiv tudi preko spletnega naslova: www.tzslo.si/ sektor za neživila.

Za katero kategorijo varovalnih oblačil se boste (uporabniki) odločili oziroma jo potrebujete,  je seveda odvisno od ocene tveganja za vsako delovno mesto, za katero se opredelijo in ocenijo nevarnosti in škodljivosti ter določijo ustrezni ukrepi za njihovo zmanjšanje (oceno pripravi  strokovni delavec za varnost).

VIR: MG, oktober 2009

22.10.2007 - Kako je z izobraževanjem delavcev iz tretjih držav v slovenskih gospodarskih družbah?

Navedeno problematiko ureja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (UL RS, št. 66/2000, zadnja sprememba 101/2005, ZZDT), ki v svojem 14. členu določa izjeme, v katero spadajo tudi tuji napoteni delavci na dodatnem izobraževanju v slovenskih gospodarskih družbah. Tako se lahko v skladu s tem členom, dodatno izobraževanje tujih napotenih delavcev izvaja v primeru, če sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani. To dodatno izobraževanje poteka v družbi s sedežem v RS na podlagi pogodbe o dodatnem izobraževanju, ki jo skleneta slovenska in tuja gospodarska družba. Pogodba o dodatnem izobraževanju mora vsebovati določila o plačilu, nastanitvi in prehrani napotenih delavcev ter program izobraževanja. Dovoljenje za delo za napotene delavce se izda na vlogo tuje gospodarske družbe, ki mora v skladu z določbami ZZDT prijaviti delo tujca.

Tako mora biti v skladu z 29. členom ZZDT opravljena prijava začetka in prenehanja izobraževanja. Prijava dela se opravi na pristojnem Uradu za delo, Rožna dolina, Cesta IX/6, tel: 47-90-959. Delodajalci in drugi zavezanci za prijavo-odjavo dela tujca, so dolžni prijaviti vsak začetek dela tujca, najkasneje dan pred nastopom dela.

Za tuje delavce mora slovenska gospodarska družba zagotoviti minimalne pravice glede delovnega časa, odmorov in počitkov, itd. v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine in ZDR.

Tako lahko tuja gospodarska družba na dodatno izobraževanje napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za 3 mesece v času 2 let. Število delavcev, ki se izobražujejo naenkrat, po zakonu ni omejeno. Tuji napoteni delavci morajo biti v času dodatnega izobraževanja zdravstveno zavarovani v skladu s predpisi RS. Na podlagi ZZDT, 14 a člena, je bi izdan tudi Pravilnik o kriterijih za dodatno izobraževanje v gospodarski družbi (UL RS, št. 52/2006), ki določa med drugim kriterije za kapitalsko povezanost, obvezne sestavine pogodbe o dodatnem izobraževanju ter program dodatnega izobraževanja tujih napotenih delavcev.

20.08.2007 - Nudenje garancije za igrače

Garancijo za brezhibno delovanje stvari ureja poleg Obligacijskega zakonika še bolj podrobno Zakon o varstvu potrošnikov (UL RS, št. 20/98, s spremembami) v členih od 15.b do 21. člena. Na podlagi 15.b člena Zakona o varstvu potrošnikov minister, pristojen za gospodarstvo, izda predpis, s katerim določi blago, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje. Podzakonski akt, ki to določa, je Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje (UL RS, št. 72/2003, 92/2003). V tem pravilniku igrače kot blago, ki je podvrženo garanciji sicer niso neposredno navedene, vendar pa opozarjamo, da je možno v primeru, ko gre za tehnične igrače oziroma igrače, ki lahko zapadejo tudi pod blago, ki je navedeno v Pravilniku, potrebno upoštevati obveznost garancije (npr. če gre za igrače, ki so lahko tudi športna oprema in športni rekviziti, proizvodi informacijske tehnologije, itd..)

07.08.2007 - Do konca leta bi želeli uvoziti tekstilne izdelke s poreklom iz Kitajske, Tajske in Vietnama. Zato nas zanima, če je možno pridobiti kvote?

Objavljamo odgovor Ministrstva za gospodarstvo – Ekonomski odnosi s tujino, kot sledi: "Kvote se pri uvozu tekstila iz omenjenih držav uporabljajo le pri uvozu s Kitajske. Pri drugih dveh državah je s tega stališča uvoz prost. Glede uvoza s Kitajske je najprej potrebno pridobiti izvozno dovoljenje, ki ga mora imeti izvoznik s Kitajske. Na podlagi tega lahko potem zaprosite za uvozno dovoljenje, ki ga dobite, če so kvote še na voljo. Uvozna dovoljena izdajajo na Centru za TARIC in kvote na Jesenicah (tel:04 297 44 70, 04 297 44 00)."

Več informacij o tem lahko najdete na strani Izvoznega okna.

07.08.2007 - Nudenje rezervacij na blago v prodajalni

Na Trgovinski zbornici Slovenije smo v zadnjem času zasledili več vprašanj trgovskih podjetij glede dajanja rezervacij na določene artikle tako v obdobju prodaje pod ugodnejšimi pogoji, kot tudi v obdobju običajne prodaje. Konkretno gre v tem primeru za postopek, ko potrošnik na svojo željo izbere blago ter se dogovori s trgovcem, da ga blago do dogovorjenega roka počaka, ko bo opravil tudi plačilo.

Ministrstvo za gospodarstvo – Urad za varstvo potrošnikov smo zaprosili za mnenje oziroma tolmačenje glede dopustnosti rezervacije artiklov. V primeru, če je rezervacija artiklov možna, pa smo zaprosili, da urad svetuje, kako izvajati tak način prodaje, da bo v skladu z veljavno zakonodajo.

V nadaljevanju v celoti objavljamo neobvezno mnenje Ministrstva za gospodarstvo - Urada RS za varstvo potrošnikov v zvezi s tem vprašanjem:

"Slovenska zakonodaja nikjer izrecno ne ureja rezervacij artiklov v prodajalni. Tako je mogoče sklepati, da je stvar poslovne odločitve vsakega trgovca ali bo potrošnikom nudil tudi to možnost. Potrošnik in prodajalec se torej lahko dogovorita, da prodajalec določen izdelek oziroma določeno količino izdelkov potrošniku rezervira za določen čas. Pri tem je potrebno upoštevati sledeče:

  • Prodajalec omogoča rezervacijo artiklov, o pogojih dajanja rezervacij pa mora obvestiti potrošnika (tukaj so podatki o trajanju rezervacije, koliko artiklov je mogoče rezervirati, ipd.). Smiselno in najbolj priporočljivo je pogoje rezervacije zapisati v splošne pogoje poslovanja, ki pa morajo biti skladni z 22. in 23. členom Zakona o varstvu potrošnikov (UL RS, št. 98/04-UPB2, v nadaljevanju ZVPot);
  • Trgovec mora upoštevati določbo 2. odstavka 25. člena ZVPot, ki določa, da mora podjetje prodajati blago oziroma opravljati storitve vsem potrošnikom pod enakimi pogoji . Prav tako je potrebno upoštevati določbo 2. odstavka 5. člena Posebnih uzanc v prometu blaga na drobno, ki določa da se je trgovec dolžan pri svojem poslovanju obnašati do vseh kupcev enako in korektno brez beneficiranja, diskriminacije ali omalovaževanja kogarkoli od njih. Povzamemo lahko, da se mora torej trgovec do vseh kupcev obnašati enako oziroma mora vsem kupcem nuditi možnost in obveščenost glede nudenja rezervacij na blagu."

M.S., B.G.

26.06.2007 - Katere pravne podlage je potrebno upoštevati pri ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo?

Pravno podlago za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo predstavljata Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (UL RS, št. 107/06, v nadaljevanju Uredba) in Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (UL RS, št. 32/06 in 65/06).

Uredba tako prinaša obveznosti za zavezance, ki dajejo na trg novo EEO opremo kot proizvajalci, dobavitelji, distributerji itd. Uredba v svojem 9. členu natančneje določa, kako je potrebno ravnati glede brezplačnega prevzema odpadne opreme iz gospodinjstev, še pomembnejši pa je 11. člen, ki določa prevzem obveznosti odpadne opreme pri distributerju.

Za distributerje pa je zelo pomemben tudi člen 11 Uredbe, ki ga navajamo v celoti:

11. člen
(prevzem odpadne opreme pri distributerju)

(1) Če distributer ne prevzema odpadne opreme neposredno od končnih uporabnikov ob dobavi opreme, mora zagotoviti, da imajo končni uporabniki ob nakupu opreme možnost oddaje odpadne opreme na prodajnem ali prevzemnem mestu, ki od prodajnega mesta ni oddaljeno več kakor 5 km zračne razdalje.

(2) Distributer lahko v dogovoru z upravljavcem zbiralnice zagotovi prevzemno mesto tudi v zbiralnici, katere obratovanje zagotavlja proizvajalec ali pridobitelj, ki distributerju dobavlja opremo.

(3) Za prevzemno mesto iz prvega odstavka tega člena se šteje zabojnik ali več zabojnikov za odpadno opremo, nameščenih v pokritem prostoru, ki imajo tako prostornino, da se odpadna oprema ne kopiči ob njih, ureditev prostora pa mora zagotavljati njihov nemoteni prevzem.

(4) Če distributer iz prvega odstavka tega člena ni hkrati proizvajalec ali pridobitelj, mora najpozneje v 30 dneh po prevzemu odpadne opreme zagotoviti njeno oddajo v zbiralnico, katere obratovanje zagotavlja proizvajalec ali pridobitelj, ki mu dobavlja opremo.

(5) Proizvajalec in pridobitelj iz prejšnjega odstavka morata zagotoviti, da zračna razdalja od zbiralnice do prodajnega mesta distributerja, ki mu dobavljata opremo, ni večja od 30 km.

(6) Proizvajalec in pridobitelj morata v zbiralnici, katere obratovanje zagotavljata, prevzeti odpadno opremo od distributerja iz prvega odstavka tega člena brezplačno, distributer pa od proizvajalca ali pridobitelja ne sme zahtevati plačila za prevzem odpadne opreme.«

Besedili obeh uredb:

 

22.06.2007 - Izvajanje tržnega nadzora glede izpolnjevanja zahtev glede varnosti vžigalnikov

Tržni inšpektorat izvaja nadzor nad izpolnjevanjem predpisanih zahtev za vžigalnike na podlagi Odločbe Komisije z dne 11. maja 2006 (2006/520/ES, v nadaljevanju Odločba) o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg ter Odločbe Komisije z dne 12. aprila 2007 (2007/231/ES) o spremembi zgoraj navedene Odločbe. Odločba se ja začela uporabljati 11. marca 2007, zahteve iz sekundarne zakonodaje EU pa so prenesene v slovenski pravni red z Uredbo o izvajanju Odločbe ES, ki določa pristojni organ za nadzor nad njenim izvajanjem, ki je Tržni inšpektorat RS ter kazenske določbe.

Na podlagi Odločbe morajo države članice zagotoviti, da se od 11. marca 2007 lahko dajejo na trg EU le vžigalniki, ki izpolnjujejo zahteve iz Odločbe 2006/520/ES, Vžigalniki, ki so bili dani na trg pred tem datumom, lahko ostanejo na trgu do 11. marca 2008. Države članice morajo zagotoviti, da se od tega datuma, torej od 11. marca 2008 dalje, potrošnikom dobavljajo samo vžigalniki, ki so varni za otroke, države članice pa prepovejo dobavo neobičajnih vžigalnikov potrošnikom od tega datuma dalje.

06.06.2007 - Kakšne so zakonske omejitve pri prodaji barv in lakov v prodajalni z mešanim blagom?

Barve in laki se kot pripravki štejejo med kemikalije. Zahteve v skladu z zakonodajo so odvisne od tega ali so  ti pripravki razvrščeni glede na nevarne lastnosti. Tako je potrebno upoštevati Pravilnik o posebnih pogojih za promet z nevarnimi kemikalijami (Uradni list RS, št. 2/04). Najbolj pomemben za  omenjeno področje je 3. člen tega pravilnika, ki pravi:

  • Nevarne kemikalije, ki so označene kot zelo strupene (T+), strupene (T) ali razvrščene kot rakotvorne, mutagene in/ali strupene in zdravju škodljive (Xn) se smejo dati v promet le v specializiranih prodajalnah za kemikalije.
  • Nevarne kemikalije, ki niso navedene v prejšnjem odstavku se smejo dajati v promet v trgovinah z mešanim blagom, pri čemer morajo biti ločene od ostalega blaga ter zaščitene tako, da ni mogoč njihov vpliv na ostalo blago.

Iz navedenega sledi, da je možno prodajati tudi barve in lake v trgovini z mešanim blagom, vendar ne tistih, ki so navedeni pod točko 1, 3. člena Pravilnika o posebnih pogojih za promet z nevarnimi kemikalijami.

Druga zakonodaja, ki jo je potrebno upoštevati poleg zgoraj navedene je še Zakon o kemikalijah ( UL RS, št. 110/2003- UPB 1), ki v 44. členu določa dovoljenja za opravljanje dejavnosti:

"Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z nevarnimi kemikalijami".

To dovoljenje se pridobi na Uradu RS za kemikalije, kamor se lahko obrnete za vse podrobnosti v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje dejavnosti prodaje barv in lakov.

Poleg vseh zgoraj navedenih zahtev, pa je potrebno slediti tudi zakonodaji, ki se nanaša na prepovedi oziroma omejitve dajanja v promet ali uporabi določenih nevarnih snovi in pripravkov (Pravilnik o omejitvi dajanja v promet ali uporabi določenih nevarnih snovi in pripravkov - UL RS, št. 85/06). Pravilnik določa nevarne snovi  in  pripravke katerih dajanje v promet ali uporaba sta omejeni ali prepovedani.

05.06.2007 - Kako je z uvozom rabljenih elektronskih aparatov - ali morajo imeti oznako CE in pogoje glede ROHS?

V primeru, da pridobivate v Slovenijo rabljeno električno opremo iz območja EU (torej iz vseh 27 članic Evropske Unije), kar pomeni, da je bila ta oprema že v prometu v EU po začetku uporabe direktiv, v RS ne obstajajo nobene zakonske omejitve. Torej, vse omejitve, ki izhajajo iz EU direktive ter posledično tudi iz slovenske zakonodaje, se v primeru nadaljnje menjave lastništva znotraj prostora EU ne uporabljajo več. V kolikor pa uvažate rabljeno opremo iz držav izven EU, se šteje, da gre za prvo dajanje naprav v promet, kar posledično pomeni, da je potrebno izpolnjevati vse zahteve iz EU direktive ter slovenskih predpisov, ki povzemajo evropske zahteve tako na področju oznake CE kot ROHS.

Po Pravilniku o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (v nadaljevanju: Pravilnik o električni opremi), je potrebno na električno opremo pred dajanjem v promet namestiti oznako CE, ki dokazuje skladnost z določbami pravilnika in s postopkom za ugotavljanje skladnosti. V skladu z Zakonom o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, na podlagi katerega je bil Pravilnik o električni opremi tudi izdan, se šteje, da "dati v promet" pomeni prvič odplačno ali brezplačno dobaviti proizvod na območje Evropske skupnosti. Torej, če gre za rabljene naprave, ki so bile že v uporabi na območju EU pred začetkom veljavnosti direktive, ni potrebno ponovno izpolnjevati vseh navedenih zahtev, drugače pa je, če se uvažajo rabljene naprave iz tretjih držav. Ta pravilnik tudi natančno določa, kako se izvede označevanje z oznako CE, nadzorni organ pri ugotavljanju pravilne uporabe znaka pa je Tržni inšpektorat RS.

V zvezi s tem vprašanjem je potrebno upoštevati naslednjo zakonodajo:

CE oznaka

ROHS
Pravilnik o omejitvi dajanja v promet ali uporabe določenih nevarnih snovi ali pripravkov (UL RS; št. 85,137/2006); uveljavlja direktivo RoHS. Pravilnik s 1. julijem 2006 podjetjem prepoveduje plasiranje na trg tistih električnih in elektronskih izdelkov, ki vsebujejo prekomerne koncentracije nevarnih snovi (svinec, živo srebro, kadmij, šest-valentni krom, polibromirane difenil etre - PBDE, polibromirane bifenile - PBB).

Stran je bila natisnjena s spletnega portala Trgovinske zbornice Slovenije www.tzslo.si.
© 2007 Trgovinska zbornica Slovenije. Vse pravice pridržane.