Iz dela komisije za davčno, finančno in računovodsko področje
1.
Osrednja tema seje Komisije TZS za davčno, finančno in računovodsko področje, ki je potekala 24.9.07 je bil predlog Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), redni postopek, EVA 2007-2111-0017, s poudarkom na področjih, ki jih je v pripombah na zakon Uradu za varstvo konkurence posredovala Trgovinska zbornica Slovenije. Predlog zakona sta predstavila gospod Andrej Plahutnik, v.d. direktorja in gospa Tanja Bratina, Urad RS za varstvo konkurence, ki sta poudarila, da je komisija TZS pripravila zelo kvalitetne in strokovne pripombe, od katerih jih je Urad tudi večino upošteval pri pripravi končne verzije predloga zakona, kateri bo posredovan v medresorsko usklajevanje in v zakonodajni postopek v naslednjih mesecih. Predloge TZS in predlog besedila zakona, z že opravljenimi dopolnitvami, si člani lahko ogledate preko spletne strani TZS.
2.
Trgovinska zbornica Slovenije je bila s strani Združenja bank povabljena k sodelovanju pri izvajanju enega največjih bančnih projektov na ravni evropskega prostora, ki nas čaka v letu 2008, in sicer pri projektu SEPA – Single Euro Payment Area. Gre za skupni evropski plačilni prostor oziroma sistem, ki bo predvsem od bančnega sektorja zahteval določene prilagoditve na področju standardov in tudi širše, posledično pa bo vplival tudi na uporabnike, torej v našem primeru na trgovino. Na prvem sestanku pri Združenju bank sta predstavnici TZS izrazili pobudo, da izvedba SEPA za uporabnike ne sme pomeniti večjih stroškovnih obremenitev, hkrati pa bi bilo potrebno v R Sloveniji obdržati tisto, kar je za uporabnike že danes standard (npr. valutacija plačil D+0), kljub temu, da so zahteve SEPA lahko drugačne. Prav tako je TZS opozorila na problematiko visokih stroškov pri plačevanju s plačilnimi karticami. V okviru prvega sestanka nacionalnega foruma SEPA je bila v tem delu podana informacija, da je trenutno v Evropi več kot 100 procesorjev kartic (v EU jih je med 70 in 80) in, da naj ne bi držalo, da bodo banke zaradi SEPA povečale stroške pri plačevanju s plačilnimi karticami, pač pa ravno nasprotno. Banke morajo znižati stroške procesiranja, če želijo obdržati stopnjo konkurenčnosti. Temelji principi SEPA so namreč: odprtost, konkurenčnost, preglednost in odprava zaprtih nacionalnih okolij. Ker bodo pridobitelji prodajnih mest (ACQ) in procesorji lahko svobodno in pod enakimi pogoji delovali kjerkoli na področju SEPA, in ne bo več zaprtih nacionalnih omrežij, trgovec ne bo več omejen na nacionalno okolje, ampak bo imel proste roke pri izbiri poslovnega sodelovanja. Dejansko bo na primer lahko avstrijski trgovec sklenil pogodbo s pridobiteljem iz Finske, ker mu bo ta ponudil najboljše poslovne pogoje, transakcije pa bodo lahko obdelane pri portugalskem procesorju, ker bo ta zagotavljal najbolj kvalitetne storitve in najcenejšo obdelavo. SEPA tudi predvideva standarde s področja varnosti kartičnega plačevanja in pobuda Trgovinske zbornice Slovenije za tako imenovani SLA – Service Level Agreement bo vključena v to področje.
- Povezava na spletno stran ZBS
- Pobuda TZS glede SLA(
PDF 96 kb)
3.
TZS je Komisijo preko gradiva za sejo seznanila tudi z aktivnostmi evropske trgovske asociacije, katere član je TZS, EUROCOMMERCE, ki na ravni EU zaznava na bančnem področju podobne probleme kot mi v našem okolju, in sicer nesorazmerne in visoko določene provizije pri plačevanju s plačilnimi karticami. V tem delu so bile pripravljene številne analize, ki analizirajo pojav netransparentnih medbančnih provizij na evropskem trgu in posledice za trgovce, s poudarkom na malih in srednjih trgovskih subjektih. Preko spletne strani TZS smo vam pripravili povezave do ključnih dokumentov Eurocommerca na tem področju, ki je za namen, da seznani širšo javnost in tudi potrošnike, vzpostavil posebno spletno stran na temo UNFAIR CARD FEES.
Tem aktivnostim, ki zasledujejo večjo preglednost bančnega okolja in nižje provizije pri plačevanju s plačilnimi karticami za trgovce, bo sledila tudi TZS pri pripravi zakonodajnih okvirov, katerih spremembe so pred nami zaradi spremembe evropske direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu (The Directive on Payment Services in the Internal Market).
4.
Komisija TZS za davčno, finančno in računovodsko področje se je seznanila tudi z informacijo Banke Slovenije, da se je po prevzemu evra, sicer skladno s pričakovanji povečalo število najdenih ponaredkov evro gotovine v Republiki Sloveniji, problem pa je, da število najdenih ponaredkov rapidno narašča. Glede na navedeno, TZS v sodelovanju s strokovnjaki Banke Slovenije ponuja članom nadaljevanje izobraževanja za blagajniško osebje na temo »Evro – kako prepoznati ponaredek ?« Pri termin je že 11. oktobra, gradiva za vaše zaposlene pa so na razpolago tudi v pisni obliki in jih lahko dobite na TZS (tajništvo, tel. 01/58-98-213, trgovina@tzslo.si – oddajte naročila). Za člane je udeležba na delavnici 11. oktobra brezplačna, prijavnica je bila objavljena v prejšnji številki T – Informacij in je dostopna tudi preko naših spletnih strani.
5.
Dne 24.9.2007 je potekala seja Komisije TZS za davčno, finančno in računovodsko področje TZS. Na predhodni seji, ki je potekala 11.6.2007 je Komisija obravnavala predlog Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlog zakona sta predstavila dr. Nina Plavšak in gospod Leon Petrevčič, generalni direktor Direktorata za zakonodajo s področja pravosodja, Ministrstvo za pravosodje. V predstavitvi so bila podana ključna pojasnila na pripombe in predloge Trgovinske zbornice Slovenije, ki smo jih strnili v šestnajst vsebinskih točk, katere si lahko člani v celoti ogledate tudi na spletni strani TZS. Vlada RS je predlog tega zakona obravnavala v septembru, na spletni strani TZS pa si lahko ogledate tudi zadnjo razpoložljivo besedilo predloga zakona. Na junijski seji je Komisija podala tudi predlog za spremembo Pravilnika o izvajanju zakona o DDV, ki je bil takrat v postopku spremembe. V celoti je bil upoštevan predlog, ki se je nanašal na določitev pravne podlage za sprejem pravilnika o minimalnih stopnjah odpisa blaga s strani strokovnega združenja, TZS pa je pridobila tudi pojasnilo s strani Ministrstva za finance glede načina izvajanja 9. člena pravilnika, ki v določenih primerih predvideva nižjo stopnjo davka (8,5 %) pri prodaji gradbenega materiala. Pojasnilo smo za vse člane objavili tudi v T – Informacijah št. 21 z dne 1. avgust 07.