ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III IZ DELA ZBORNICE

Drastičen padec prihodkov v trgovini v

začetku leta 2026

Prihodki v trgovini na drobno so se v začetku leta 2026 ob-

čutno znižali, pri čemer je bil padec najizrazitejši v segmentu

živil. Slovenija pri tem izrazito odstopa od povprečja EU, kjer

potrošnja še vedno raste, kar kaže na vse večje težave s kon-

kurenčnostjo domačega poslovnega okolja. Kljub rasti plač in

zmerni inﬂaciji se potrošnja ne krepi. Na Trgovinski zbornici

Slovenije (TZS) ugotavljamo, da razlogi za ta upad izhajajo

pretežno iz domačih strukturnih dejavnikov in ne iz splošnega

evropskega trenda.

Začetek leta 2026 zaznamuje precejšnje ohlajanje potrošnje. Po

rahli rasti prihodkov ob koncu leta 2025 se je trend v prvih dveh

mesecih letos obrnil. Prihodki v trgovini na drobno so bili februar-

ja nižji za 3,5 % kot leto prej. To kaže, da se je potrošnja ponovno

začela precej umirjati.

K upadu prihodkov v trgovini na drobno največ prispeva padec

v trgovini z živili. Prihodki v tem segmentu so se znižali za 4,6

%, kar je precej nenavadno, saj gre za del potrošnje, ki je obi-

čajno stabilnejši. Kljub občutnemu dvigu minimalne plače letos

višje potrošnje ni bilo. Celo nasprotno, prihodki so se znižali. Pri

tem ne gre za širši evropski trend, ampak za speciﬁčno slovensko

gibanje. Medtem ko so se prihodki v EU v povprečju povečali za

1,3 %, Slovenija beleži enega izmed največjih padcev. Razloge za

to je treba iskati predvsem doma.

Eden ključnih razlogov za upad prihodkov ostaja poslabšana kon-

kurenčnost slovenskega poslovnega okolja, ki je povezana tudi

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 10. april 2026, št. 11/26

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Regijsko srečanje TZS s člani – Ljubljana, 14. 5. 2026 in Maribor, 11. 6. 2026

z visoko obdavčitvijo dela. Odliv kupne moči v sosednje države je

še naprej močno prisoten, pri čemer pomembno vlogo igra davčna

politika. Stroški dela v trgovini so v Sloveniji že nad povprečjem EU,

med sosednjimi državami pa so višji le v Avstriji.

Ob tem se kaže, da se kljub približno 16-odstotnemu dvigu mi-

nimalne plače ta ni odrazil v višji potrošnji. Po naši oceni je to

predvsem posledica večje previdnosti potrošnikov ter dejstva, da

je učinek dviga na razpoložljivi dohodek bistveno nižji od rasti

bruto plače, tudi zaradi visoke obdavčitve dela. Davčna politika

ima torej vpliv na obseg potrošnje.

Znižanje DDV za osnovna živila mora biti sistemski ukrep, saj

odliv kupne moči v sosednje države postaja opaznejši problem

Na Trgovinski zbornici Slovenije ponovno izpostavljamo pomen

znižanja DDV na nekatera osnovna živila na 4,5 %. Takšen ukrep

ne bi smel biti omejen le na krizne razmere, ampak bi moral pos-

tati trajnejši. Večina sosednjih držav že uspešno uporablja nižje

stopnje DDV, na Hrvaškem in Madžarskem ta stopnja znaša 5 %,

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki

110,0

107,5

105,0

102,5

100,0

97,5

95,0

92,5

90,0

2024 01

2024 02

2024 03

2024 04

2024 05

2024 06

2024 07

2024 08

2024 09

2024 10

2024 11

2024 12

2025 01

2025 02

2025 03

2025 04

2025 05

2025 06

2025 07

2025 08

2025 09

2025 10

2025 11

2025 12

2026 01

2026 02

Graf: Indeksi realnega prihodka v trgovini na drobno (G 47) in trgovini na drobno z živili (G 47.11 + 47.2) (100 – povprečje leta 2021)

Vir: SURS, preračun: TZS, april 2026

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

v Italiji med 4 in 5 %, Avstrija uvaja 4,9 % stopnjo. Takšni ukrepi

pogosto vplivajo tudi na pričakovanja potrošnikov, še preden zač-

nejo veljati.

Na pomislek, da bi morebitno znižanje DDV ostalo v maržah

trgovcev, odgovarjamo, da obstoječi regulatorni mehanizmi, kot

so popis zalog ob spremembi davčnih stopenj in sistem davčnih

blagajn, omogočajo učinkovit nadzor nad prenosom davčne spre-

membe v cene. Znižanje DDV bi neposredno vplivalo na kupno

moč potrošnikov in zmanjšalo odliv v sosednje države.

V marcu 2026 še brez bistvenih dvigov cen v Sloveniji

Slovenska inﬂacija v marcu ostaja zmerna, vendar se obetajo novi

pritiski. Na letni ravni je znašala 2,5 %, na mesečni ravni pa so se

cene zvišale za 0,2 %. Umirjena ostaja tudi rast cen hrane in bre-

zalkoholnih pijač (2,6 %), ki so se na mesečni ravni celo nekoliko

pocenile (–0,2 %). Za zdaj domači inﬂacijski pritiski niso izraziti.

Čeprav so se cene goriv nekoliko zvišale (dizel za 2,9 %, bencin za

2,4 %), to še ne vpliva bistveno na splošno rast cen. Večji del pri-

tiskov prihaja iz tujine, predvsem zaradi višjih stroškov transporta.

Na mednarodnih trgih so se zaradi dražjih energentov podražile

nekatere surovine, zlasti gnojila, plastična embalaža, plin in naftni

derivati. Dražijo se tudi ladijski prevozi, medtem ko cene električ-

ne energije za zdaj ostajajo stabilne. Današnje premirje na Bli-

žnjem vzhodu je sicer takoj znižalo borzne cene naftnih derivatov

za okoli 15 %.

Po zadnjih razpoložljivih informacijah trgovcev še ne beležimo

težav z dobavami izdelkov kot posledicami krize na Bližnjem

vzhodu. Prav tako se posledice te naftne krize še ne zrcalijo v

višjih cenah izdelkov na prodajnih policah. Kljub temu pa priča-

kujemo, da bodo dobavitelji trgovcem v naslednjih mesecih pos-

redovali tudi nove predloge cenikov zaradi višjih cen energentov,

transporta, embalaže, gnojil, pri čemer pa se bo to odrazilo tudi

v cenah izdelkov na prodajnih policah z eno-dvomesečnim za-

mikom, saj običajno po prejemu predlogov višjih cenikov sledijo

pogajanja med trgovci in njihovimi dobavitelji.

Poziv k ﬂeksibilnejši davčni politiki in interventnim ukrepom

Pozivamo k takojšnjim in celovitim interventnim ukrepom, ki mo-

rajo vključevati:

1. Fleksibilnejši sistem oblikovanja cen naftnih derivatov: Ob-

stoječi sistem je preveč rigiden in ne omogoča hitrega odziva-

nja na spremembe na trgu.

2. Znižanje dajatev na kmečko nafto.

3. Zadržanje DDV pri naftnih derivatih v absolutnem znesku: S

tem bi preprečili neplaniran prihodek državnega proračuna ob

drastičnih spremembah cen nafte na borzi.

4. Povečanje vračila trošarine avtoprevoznikom in skrajšanje

intervala plačila.

Analiza podatkov nedvoumno potrjuje, da slovenski potrošniki in

podjetja ne trpijo zaradi pomanjkanja volje, temveč zaradi neu-

strezne podpore. Dokler bo davčno okolje ostajalo med najbolj

obremenjenimi v regiji in dokler regulatorni mehanizmi ne bodo

sledili dinamičnim tržnim razmeram, bo Slovenija nadaljevala z

izgubljanjem kupne moči v sosednje države, kar je potrebno čim-

prej zajeziti. M.L., P.G.

Regijsko srečanje TZS s člani – Ljubljana, 14. 5. 2026 in Maribor, 11. 6. 2026

Na Trgovinski zbornici Slovenije bomo v okviru Akademije TZS v

letošnjem letu ponovno organizirali brezplačna regijska sreča-

nja – v prvi polovici leta 2026 v Ljubljani in Mariboru. Osrednja

vsebina tokratnih srečanj bo namenjena aktualnim gospodarskim

razmeram, pregledu stanja na področju kolektivne pogodbe za tr-

govino, katere veljavnost se izteče z dnem 30. 6. 2026, predvide-

nim okoljskim novostim in spremembam s poudarkom na trgovini

ter odpravi preštevilnih administrativnih bremen, kar je ena izmed

prioritetnih nalog tudi na evropski ravni.

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite:

 v četrtek, 14. maja 2026 od 13.00 do 15.00 ure v Ljubljani

- dvorana SMELT, Dunajska cesta 160 in

 v četrtek, 11. junija 2026 od 13.00 do 15.00 ure v Mariboru

– Hotel City Maribor, Ulica Kneza Koclja 22.

V uvodnem delu srečanja boizvršna direktorica TZS Mija La-

pornikpodala aktualen pregledstanja v slovenskem gospodar-

stvu in v trgovini. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah bodo

vsebine srečanja povezane z interventnimi ukrepi: področje ener-

gentov in prehranska varnost Slovenije ter kratkoročnimi ukrepi,

kamor sodijo tudi ukrepi za dvig konkurenčnosti slovenskega go-

spodarstva: razbremenitev stroškov dela, odprava administrativ-

nih in ﬁnančnih bremen, in še bi lahko naštevali.

Na regijskih srečanjih bomo posebno pozornost namenili med

drugim naslednjim aktualnim vsebinam, ki bodo vplivale na po-

slovanje podjetij v letu 2026:

 Kaj prinašajo aktualne gospodarske razmere ?

 Pregled predlogov interventnih ukrepov za blažitev posle-

dic naftne krize za gospodarstvo.

 Pregled stanja na področju kolektivne pogodbe za trgovino,

katere veljavnost in uporaba se izteče z dnem 30. 6. 2026.

 Okoljskenovosti in spremembe s poudarkom na trgovini

(predvidene novosti na področju okoljske zakonodaje - tekstil

in obutev).

 Odprava administrativnih bremen, tudi na EU ravni.

Po končani predstavitvi vam bomo svetovalci Trgovinske zbornice

Slovenije na voljo za vsa vaša dodatna vprašanja in pojasnila.

Na regijskem srečanju se nam bodo pridružili strokovnjaki podje-

tja A1, programskega partnerja TZS, ki bodo udeležencem preko

praktičnih primerov predstavilipodročje kibernetske varnosti

in zaščite podjetja pred najbolj pogostimi grožnjami,ki z ra-

zvojem tehnologij postaja vse bolj aktualno, pa tudi kompleksno.

Zato spoštovani člani - vljudno vabljeni, da se nam na dogodku

pridružite in izkoristite priložnost izjemno pestrega programa za

pridobitev svežih ter aktualnih informacij, ki bodo vplivale na po-

slovanje podjetij v prihodnje. Obenem bomo prisluhnili tudivašim

stališčeminmnenjem ter pobudam za vsebine, ki jih morda

pogrešate in bi se jim morali zato v prihodnje še bolj posvetiti.

Ob zaključku bomo regijsko srečanje izkoristili za medsebojno

druženje, saj bo ta dogodek zagotovo priložnost, da (še) bolje

spoznate zbornično strokovno službo, terse družite in nave-

zujete poslovne stike tudi z ostalimi prisotnimi predstavniki

podjetij iz vaše regije.

Vabimo vas, da se nam tudi tokrat pridružite!

PROGRAM SREČANJA:

12.45 – 13.00 Registracija udeležencev

13.00 – 13.20 Za uvod

Pregled aktualnega stanja v slovenskem

gospodarstvu in v trgovini ter kakšne so

napovedi za prihodnje

Mija Lapornik, izvršna direktorica TZS

13.20 – 14.20 Aktualne novosti in pričakovanja na zako-

nodajnem področju, s posebnim poudar-

kom na obveznostih trgovskih podjetij

 Mija Lapornik, izvršna direktorica TZS s sode-

lavci

WWW.TZSLO.SI

14.20 – 14.40 Kibernetska varnost in zaščita podjetja

pred najbolj pogostimi grožnjami

Strokovnjaki podjetja A1, programskega par-

tnerja TZS

14.40 – 15.00 Odgovori na zastavljena vprašanja ter dru-

ženje

Izkoristite priložnost pestrega programa za pridobitev svežih in

aktualnih informacij ter srečanje s predstavniki trgovskih podjetij

iz vaše regije.

Splošni pogoji: Dogodek je namenjen članom TZS.

KOTIZACIJE NI! Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.

M.L., M.S., B.K., P.G., M.G., L.D.P., K.F.



Anketni vprašalnik Trgovinske zbornice Slovenije »Cene goriva in vpliv na poslovanje

podjetij«

Spoštovani člani,

za oblikovanje stališč Trgovinske zbornice Slovenije glede vpli-

va aktualnih razmer na trgu goriv (cene in dobava) zaradi Bližnje

vzhodne krize na poslovanje podjetij smo pripravili kratek anketni

vprašalnik.

Zbrani odgovori in informacije o vaših izzivih zaradi naftne

krize so ključnega pomena za naše nadaljnje aktivnosti na

področju cen goriva in drugih inﬂatornih pritiskov, zato vas

vljudno prosimo za sodelovanje v anketi.

Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 3 minute. Vaši od-

govori bodo uporabljeni izključno v agregirani obliki! Vsi po-

datki, ki se zberejo s tem vprašalnikom, se uvrščajo med zau-

pne podatke, s katerimi na zbornici ravnamo skrbno.

Že vnaprej se vam zahvaljujemo za vaš dragoceni čas in za sode-

lovanje v anketi TZS.

ANKETNI VPRAŠALNIK TZS

Naziv podjetja /s.p.: __________________________________________________________________________________________________

1. Kako pomembni so stroški transporta in energentov za vaše

poslovanje?

 Zelo pomembni

 Srednje pomembni

 Manj pomembni

 Zanemarljivi

2. Kako močno so nedavne razmere na trgu goriv (cene in doba-

va) vplivale na vaše poslovanje od 28. februarja 2026 naprej?

 Zelo močno

 Zmerno

 Rahlo

 Brez vpliva

 Drugo: ______________________________________________

3. Na katerih področjih najbolj občutite vpliv razmer na trgu

goriv? (možnih več odgovorov)

 Višji stroški lastnega transporta

 Višji stroški dobaviteljev in logističnih partnerjev

 Višji nabavni stroški

 Pritisk na prodajne cene

 Zmanjšanje obsega poslovanja

 Spremembe v vedenju kupcev

 Drugo: ______________________

4. Ali se v vašem podjetju že srečujete z motnjami v dobavah

blaga?

 Da, in sicer na področju________________________________

 Ne, vendar jih pričakujemo v naslednjih 3 mesecih, in sicer

na področju__________________________________________

 Ne, vendar jih pričakujemo v naslednjih 6 mesecih, in sicer

na področju__________________________________________

 Ne, in jih ne pričakujemo

5. Katere spremembe v vedenju kupcev opažate zaradi višjih

cen goriva? (možnih več odgovorov)

 Manj pogosti nakupi

 Manjši nakupi

 Prehod na cenejše izdelke

 Več spletnih nakupov

 Več lokalnega nakupovanja

 Brez sprememb

 Drugo: ______________________________________________

6. Ali menite, da bi morala država ob višjih cenah goriva spre-

jeti dodatne ukrepe za pomoč gospodarstvu?

 Da, nujno

 Da, smiselno

 Morda, odvisno od nadaljnjega razvoja

 Ne

 Ne vem

7. Katere ukrepe bi najbolj podprli? (izberite največ 3 odgovore)

 Znižanje trošarin na gorivo

 Znižanje DDV na gorivo

 Znižanje DDV na osnovna živila

 Ukrepi za zagotavljanje stabilne oskrbe z gorivom

 Ciljno usmerjene subvencije za najbolj prizadeta podjetja

 Davčne olajšave v dobavnih verigah

 Spodbude za energetsko učinkovitejšo logistiko

 Spodbude za alternativna goriva in elektriﬁkacijo

 Državni ukrepi niso potrebni

 Drugo:______________________________________________

8. Imate še kakšen predlog oziroma komentar na temo cen

goriv in oskrbe z gorivi:

_____________________________________

Prosimo vas, da nam anketni vprašalnik vrnete do petka,

17. 4. 2026 na naslednji naslov: TZS, Dunajska cesta 167, Lju-

bljana ali na e-naslov info@tzslo.si. Anketni vprašalnik vam je za

izpolnjevanje na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani

TZS – AKTUALNO. M.L., P.G.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III ŽIVILA

Pravilnik o kakovosti in označevanju sadnih sokov in nekaterih podobnih proizvodov,

namenjenih prehrani ljudi

V Uradnem listu RS, št. 150/26, je objavljen Pravilnik o kakovosti

in označevanju sadnih sokov in nekaterih podobnih proizvo-

dov, namenjenih prehrani ljudi, ki začne veljati 14. 6. 2026.

Proizvodi, ki so dani na trg ali označeni pred 14. junijem 2026

v skladu s Pravilnikom o kakovosti sadnih sokov in nekaterih

podobnih izdelkov (Uradni list RS, št. 89/13, 26/14 – ZKme-1B in

100/25 – ZHra), so lahko v prometu do porabe zalog.

Ta pravilnik določa minimalno kakovost ter označevanje sadnih

sokov in nekaterih podobnih proizvodov (v nadaljnjem bese-

dilu: proizvod), namenjenih prehrani ljudi, v skladu z Direktivo

Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in

nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL

L št. 10 z dne 12. 1. 2002, str. 58), zadnjič spremenjeno z Direkti-

vo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja

2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/

ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenje-

nih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, mar-

meladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi,

ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega

konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne

24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/112/ES). K.F.

Pravilnik o kakovosti in označevanju sadnih džemov, želejev, marmelad in sladkane

kostanjeve kaše

V Uradnem listu RS, št. 149/26, je objavljen Pravilnik o kakovosti

in označevanju sadnih džemov, želejev, marmelad in sladkane

kostanjeve kaše, ki začne veljati 14. 6. 2026. Proizvodi, ki so

dani na trg ali označeni pred 14. junijem 2026 v skladu s Pravil-

nikom o kakovosti sadnih džemov, želejev, marmelad in sladka-

ne kostanjeve kaše (Uradni list RS, št. 31/04, 45/08 – ZKme- 1 in

100/25 – ZHra), so lahko v prometu do porabe zalog.

Ta pravilnik določa pogoje za minimalno kakovost in označeva-

nje sadnih džemov, želejev, marmelad in sladkane kostanje-

ve kaše, namenjene prehrani ljudi, v skladu z Direktivo Sveta

2001/113/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih,

marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano

ljudi (UL L št. 10 z dne 12. 1. 2002, str. 67), zadnjič spremenjeno z

Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

14. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu,

2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih,

namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, že-

lejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za pre-

hrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti

dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št.

2024/1438 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva

2001/113/ES). K.F.

Pravilnik o kakovosti in označevanju medu

V Uradnem listu RS, št. 151/26, je objavljen Pravilnik o kakovosti

in označevanju medu, ki začne veljati 14. 6. 2026. Med, ki je

dan na trg ali označen pred 14. junijem 2026 v skladu s Pravil-

nikom o medu (Uradni list RS, št. 4/11, 26/14 – ZKme-1B, 9/15 in

100/25 – ZHra), je lahko v prometu do porabe zalog.

Ta pravilnik določa pogoje in merila za kakovost medu, razvr-

ščanje in poimenovanje medu ter način označevanja medu v

skladu z Direktivo Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o

medu (UL L št. 10 z dne 12. 1. 2002, str. 47), zadnjič spremenjeno

z Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

14. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu,

2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih,

namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, že-

lejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za pre-

hrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti

dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št.

2024/1438 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva

2001/110/ES). K.F.

Pravilnik o kakovosti in označevanju dehidriranega konzerviranega mleka

V Uradnem listu RS, št. 148/26, je objavljen Pravilnik o kakovosti

in označevanju dehidriranega konzerviranega mleka, ki začne

veljati 14. 6. 2026. Proizvodi, ki so dani na trg ali označeni pred

14. junijem 2026 v skladu s Pravilnikom o dehidriranem konzervi-

ranem mleku (Uradni list RS, št. 31/04, 23/08, 45/08 – ZKme-1 in

100/25 – ZHra), so lahko v prometu do porabe zalog.

Ta pravilnik določa pogoje minimalne kakovosti in označeva-

nja, ki jih mora izpolnjevati delno ali v celoti dehidrirano kon-

zervirano mleko, v skladu z Direktivo Sveta 2001/114/ES z dne 20.

decembra 2001 o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega

konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 15 z dne 17. 1.

2002, str. 19), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2024/1438

Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremem-

bi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih so-

kovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano

ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladka-

ni kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o

nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega

mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne 24. 5. 2024), (v

nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/114/ES). K.F.

Pojasnilo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin glede rezultatov

analiz porekla svinjskega mesa

V preteklih dveh tednih je bila v medijih objavljena novica o raz-

iskavi, ki so jo izvedli Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto,

Institut »Jožef Stefan« in druge institucije ter se je nanašala na

ugotavljanje porekla in označevanje svinjskega mesa. Na nave-

deno objavo v medijih smo se nemudoma odzvali na Trgovinski

zbornici Slovenije, kjer je bila naša izjava tudi povzeta.

Ob tem vas v nadaljevanju seznanjamo tudi s pojasnilom Uprave

RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki se nanaša na

ugotovitve omenjene analize, kot sledi.

Pojasnilo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

»Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)

v zvezi z informacijami o rezultatih analiz porekla svinjskega

mesa na trgu, ki jih je izvedel Institut “Jožef Stefan” (IJS) v okviru

projekta, podaja naslednje pojasnilo.

WWW.TZSLO.SI

UVHVVR že več let sodeluje z IJS pri analizah stabilnih izotopov lah-

kih elementov izotopov, predvsem pri svežem sadju in zelenjavi.

UVHVVR želi te metode uporabljati tudi za preverjanje izvora mesa,

vendar ima ta pristop zaenkrat še nekaj pomembnih omejitev:

 rezultati analiz se lahko med sosednjimi geografskimi obmo-

čji prekrivajo, zato ni vedno jasno, od kod izdelek prihaja;

 na rezultate vplivata krma in način reje, saj prehrana živali

lahko spremeni izotopski “podpis”;

 razlaga rezultatov je zahtevna in ni vedno enoznačna – za

zanesljive zaključke bi potrebovali veliko količino podatkov,

zbranih skozi daljše obdobje, katerih za prašičje meso za zdaj

še ni na voljo; izotopski podpis se lahko spreminja skozi čas

(npr. zaradi letnih časov ali sprememb v vrsti uporabljene

krme), kar skupaj z nujnostjo zbiranja podatkov skozi daljše

obdobje še dodatno oteži zagotavljanje zanesljivosti;

 metoda še ni uradno potrjena – akreditirana.

Zaradi vsega tega takšne analize same po sebi niso povsem za-

nesljive za določanje porekla. Uporabne so predvsem kot pomoč

pri odkrivanju sumljivih primerov, ne pa kot dokončen dokaz.

V okviru omenjenega projekta je bilo analiziranih relativno zelo

malo vzorcev (le 19), zato iz teh podatkov ni mogoče izdelati trdnih

statističnih zaključkov. Še posebej ni mogoče z gotovostjo trditi, da

je kar 80 % prašičjega mesa, označenega kot slovensko, v resnici

uvoženega – takšna trditev presega dokazno moč razpoložljivih po-

datkov in ni metodološko upravičena. Kar navsezadnje potrjuje tudi

IJS v svoji izjavi, ki jo je objavil na svoji spletni strani (https://www.

ijs.si/ijsw/Aktualno?action=AttachFile&do=get&target=Svinjina.pdf).

Pomembno je tudi pravilno razumevanje označb. Izraz »poreklo

Slovenija« pomeni, da je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v

Sloveniji. Če je bila rojena drugje, v Sloveniji pa le vzrejena in

zaklana, tega izraza ne smemo uporabljati. Takšnega mesa tudi

ne smemo enačiti z mesom slovenskega porekla.

Skratka, izotopske analize so lahko koristen pripomoček pri nad-

zoru, vendar zaradi omejene zanesljivosti (približno 85 %) ne mo-

rejo same po sebi dokončno dokazati porekla mesa.

Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

(v nadaljevanju IUVHVVR) izvaja nadzor nad sledljivostjo in ozna-

čevanjem mesa v okviru rednega dela (v skladu z letnim progra-

mom dela UVHVVR, skozi celo leto), v posebnih nadzorih in ob

prijavah (stranke, mediji, RASFF obvestila, ...).

Nadzor zajema celotno proizvodno distribucijsko verigo, in sicer

od rejcev živali, klavnic, razsekovalnic in predelovalnih obratov

do skladišč ter prodaje na drobno (trgovine, gostinski obrati ipd.).

Preverjanje porekla se začne že pri preverjanju identiﬁkacije živa-

li ob prihodu na klanje.

V letu 2024 in 2025 sta bila izvedena 2 posebna nadzora pri 14

zavezancih v skladu s Pravilnikom o zagotavljanju sledljivosti po-

rekla za nepredpakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje,

prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso (Ur.l. RS. št. 54/22,

106/23, 55/24, 76/25). V zvezi z napačnim navajanjem porekla

mesa je bila ugotovljena le ena kršitev.

V okviru rednega uradnega nadzora, izvedenega skladno s pla-

nom dela UVHVVR, pa je bilo za navedeni leti ugotovljeno, da se

je 8 % vseh ugotovljenih neskladnosti nanašalo na označevanje

živil. Pri ugotovljenih neskladjih gre predvsem za napačno ali za-

vajajoče navajanje države porekla, manjkajoče obvezne podatke

(npr. o rojstvu, reji in/ali zakolu živali), vrsti in starosti mesa ter

pomanjkljivo sledljivost po razseku ali prepakiranju.«

Vir: Povzeto po spletni objavi Uprave RS za varno hrano, veteri-

narstvo in varstvo rastlin z dne 1. 4. 2026. K.F.

Iz Uradnega lista EU

Živila in krma

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/402 zdne 24.februarja

2026 odovoljenju za L-cistin, proizveden zEscherichia coli

DSM 34232, kot krmni dodatek za vse živalske vrste - UL EU,

št. L 2026/402 z dne 25. 2. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/404 zdne 24.februarja

2026 odovoljenju za pripravek iz 6-ﬁtaze, proizvedene sKo-

magataella phai CGMCC7.370, kot krmni dodatek za vrste

prašičev, perutnino in okrasne ptice (imetnik dovoljenja: Victo-

ry Enzymes GmbH) - UL EU, št. L 2026/404 z dne 25. 2. 2026;

 Uredba (EU) 2026/471 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

24. februarja 2026 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013,

(EU) št. 251/2014 in (EU) 2021/2115 glede nekaterih tržnih

pravil in sektorskih podpornih ukrepov v vinskem sektorju in

za aromatizirane vinske proizvode ter Uredbe (EU) 2024/1143

glede nekaterih pravil označevanja za žgane pijače - UL EU,

št. L 2026/471 z dne 26. 2. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/474 zdne 24.februarja

2026 o registraciji geografske označbe Aitoo perunarieska

(ZGO) vregistru Unije zageografske označbe vskladu zUred-

bo (EU)2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta - UL EU, št.

L 2026/474 z dne 3. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/492 zdne 24.februar-

ja 2026 oregistraciji geografske označbe Liptovské šialence

(ZGO) vregistru Unije za geografske označbe vskladu zUred-

bo (EU)2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta - UL EU, št.

L 2026/492 z dne 3. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/486 zdne 4.marca 2026

ospremembi PrilogeIV kIzvedbeni uredbi (EU)2021/404 gle-

de vnosa za Malezijo na seznamu tretjih držav, njihovih oze-

melj ali območij, skaterih je dovoljen vstop pošiljk enoprstih

kopitarjev vUnijo - UL EU, št. L 2026/486 z dne 5. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/491 zdne 4.marca 2026

ospremembi PrilogeIV kIzvedbeni uredbi (EU)2021/404 gle-

de vnosov za Argentino in Tajsko na seznamu tretjih držav ali

ozemelj ali njihovih območij, skaterih je dovoljen vstop pošiljk

določenih kategorij enoprstih kopitarjev vUnijo, in opoprav-

ku prilogXIII inXVIII knavedeni uredbi glede vnosov za Pa-

ragvaj in Združene arabske emirate na seznamih tretjih držav

ali ozemelj ali njihovih območij, skaterih je dovoljen vstop po-

šiljk svežega mesa kopitarjev in določenih mlečnih proizvodov

kamel vUnijo - UL EU, št. L 2026/491 z dne 5. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/515 z dne 3. mar-

ca 2026 o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi

(EU)2021/404 glede vnosov za Kanado, Združeno kraljestvo

in Združene države Amerike na seznamih tretjih držav, oze-

melj ali njihovih območij, iz oz. s katerih je dovoljen vstop

pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter sveže-

ga mesa perutnine in pernate divjadi vUnijo - UL EU, št. L

2026/515 z dne 5. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/520 z dne 4. mar-

ca 2026 o spremembi prilog XIV in XV k Izvedbeni uredbi

(EU)2021/404 glede vnosov zaArgentino ter Bosno in Herce-

govino na seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij,

skaterih je dovoljen vstop pošiljk svežega mesa perutnine in

pernate divjadi ter pošiljk mesnih proizvodov perutnine vUni-

jo - UL EU, št. L 2026/520 z dne 5. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/516 z dne 10.marca

2026 o popravku Izvedbene uredbe (EU) 2025/1403 glede

koncentracije tujonov veteričnem olju španskega žajblja - UL

EU, št. L 2026/516 z dne 11. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/528 z dne 11. marca

2026 o dovoljenju za eterično olje pačulija iz Pogostemon

cablin Benth. kot krmni dodatek za vse živalske vrste - UL EU,

št. L 2026/528 z dne 12. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/532 z dne 11. marca

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

2026 o podaljšanju dovoljenja in izdaji dovoljenja za nove

uporabe pripravka iz natrijevega monenzina (Coxidin) kot

krmnega dodatka za piščance za pitanje, piščance, rejene

za nesnice, purane za pitanje in purane, rejene za razmno-

ževanje (imetnik dovoljenja: Huvepharma N.V.), ter o raz-

veljavitvi Uredbe (ES) št. 109/2007 in Izvedbene uredbe

(EU)št.140/2012 - UL EU, št. L 2026/532 z dne 12. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/534 z dne 11. mar-

ca 2026 odovoljenju za pripravek iz Duddingtoniaﬂagrans

NCIMB30336 kotkrmni dodatek zapašne živali goveda, ovc

in koz, razen za proizvodnjo mleka, ter zapašne živali kamel,

jelenov, enoprstih kopitarjev, prašičev in kuncev (imetnik do-

voljenja: International Animal Health Products PtyLtd, ki ga

vUniji zastopa Syntech Regulatory Europe GmbH) - UL EU, št.

L 2026/534 z dne 12. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/538 z dne 11. marca

2026 odovoljenju za ksantan gumi, proizveden sXanthomo-

nas campestris ATCC SD 7012 ali DSM 23730 ali CNCM I-4861

ali CIP 74.23, kot krmni dodatek za vse živalske vrste, razen

mačk, psov in vodnih vrst - UL EU, št. L 2026/538 z dne 12.

3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/540 z dne 11. marca

2026 odovoljenju za akacijevo gumo kot krmni dodatek za

vse živalske vrste - UL EU, št. L 2026/540 z dne 12. 3. 2026;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/545 z dne 5. marca

2026 oregistraciji geografske označbe Adana Şalgamı (ZGO)

v registru Unije za geografske označbe vskladu z Uredbo

(EU)2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta - UL EU, št. L

2026/545 z dne 12. 3. 2026. K.F.

III AKADEMIJA TZS

a) Delavnica »Trgovina v podatkovni dobi: Boljše odločitve s podatki in AI« – 19. 5. 2026,

on-line

Vljudno vabljeni, da se namdne 19. 5. 2026 med 9.00 in 10.30

uro, preko spletne platforme ZOOM pridružite na delavnici »Tr-

govina v podatkovni dobi: Boljše odločitve s podatki in AI«.

Vsebina delavnice:

 Osnovni statistični pojmi za razumevanje podatkov (populaci-

ja, vzorec, vrste spremenljivk, indeksi).

 Kako uporabljati indekse za spremljanje trendov in izvajanje primerjav.

 Najpomembnejši podatki za trgovino: kje jih najdemo in kako

jih uporabimo v praksi.

 Praktični primeri uporabe umetne inteligence pri obdelavi in

analizi podatkov (povzetki, primerjave, iskanje vzorcev).

 Kako pripraviti jasne, pregledne in vizualno privlačne grafe

ter na kaj moramo biti pri vizualizaciji pozorni.

Cilji delavnice:

Po delavnici boste znali:

 razumeti in uporabljati ključne trgovinske podatke in kazalnike,

 s pomočjo umetne inteligence hitreje analizirati podatke in

prepoznati trende,

 pripraviti jasne in pregledne grafe za podporo odločanju.

Delavnica je namenjena:

 zaposlenim v večjih trgovskih podjetjih, ki spremljajo prodaj-

ne podatke, trende in kazalnike,

 strokovnim sodelavcem v trgovini, ki pripravljajo analize in

poročila,

 podjetnikom in zaposlenim v manjših podjetjih, ki se s podatki

in AI šele spoznavajo.

Predavatelj: Primož Gorenc, mag. uporabne statistike, ekonom-

ski svetovalec TZS.

Splošni pogoji: Za člane je kotizacija brezplačna, za nečlane

pa znaša 50,00 EUR z DDV na udeleženca. Znesek kotizacije

nakažite na TRR pri OTP banki d.d.: 0400 0027 8921 404 – sklic

3007. Prijavnico in dokazilo o plačilu nam lahko pošljete po pošti:

TZS, Dunajska 167, 1000 Ljubljana ali na e-naslov: info@tzslo.si.

Znesek vplačane kotizacije se vrne v primeru, da se pisno odjavite

vsaj 3 delovne dni pred izvedbo dogodka, v nasprotnem primeru

vam bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali v celoti. Kotiza-

cijo povrnemo tudi v primeru, da dogodka ne izvedemo, o čemer

vas bomo pravočasno obvestili, zato vas prosimo, da navedete

elektronski naslov, kamor lahko sporočimo morebitne spremem-

be oziroma odpoved. S prijavo potrjujete, da so prijavljene osebe

predstavniki navedenega podjetja. Posredovane osebne podatke

bo TZS uporabljala samo za namen izvedbe dogodka, obveščanja

prijavljenih in posredovanja morebitnih gradiv. L.D.P., P.G.



PRIJAVNICA

Izberite dogodek, ki se ga želite udeležiti (obkrožite):

a) Regijsko srečanje s člani TZS v Ljubljani - 14. 5. 2026, Ljubljana

b) Delavnica »Trgovina v podatkovni dobi: Boljše odločitve s podatki in AI« – 19. 5. 2026, on-line

c) Regijsko srečanje s člani TZS v Mariboru - 11. 6. 2026, Maribor

Naziv in naslov podjetja:

Davčna številka: Matična številka:

Telefon: E-naslov (OBVEZNO*):

Ime in priimek udeležencev:

1. E-naslov:

2. E-naslov:

Datum: Podpis odgovorne osebe:

S podpisom potrjujemo, da so prijavljene osebe predstavniki navedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bomo uporabljali samo za namen izvedbe tega

dogodka in obveščanja prijavljenih na dogodek ter posredovanje morebitnih gradiv.

WWW.TZSLO.SI

III TRGOVINA V ŠTEVILKAH

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh

Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da so realni prihod-

ki v trgovini na drobno (G 47) v februarju 2026 glede na februar

2025 nižji za 3,5 %. V trgovini z motornimi gorivi so prihodki v

enakem obdobju upadli za 6,4 %. Če upoštevamo trgovino na

drobno brez prodaje motornih goriv, so prihodki nižji za 1,8 %.

V trgovini na drobno z neživili brez motornih goriv so prihodki

upadli za 2,1 %, prav tako so se prihodki v trgovini z živili znižali za

4,6 %. V trgovini z motornimi vozili (G 45) so prihodki na letni ravni

višji za 6,2 %. Iz primerjave desezoniranih prihodkov na mesečni

ravni (februar 2026 glede na januar 2026) izhaja, da so prihodki v

trgovini na drobno (G 47) upadli za 2,0 %, pri čemer so se prihodki

v trgovini z živili znižali za 2,7 %, v trgovini z neživili pa za 1,4 %.

Iz navedenega lahko ugotovimo, da prihodki v začetku leta 2026

beležijo precej zaskrbljujoč padec.

Iz kumulativnih podatkov za januar–februar 2026 glede na ena-

ko obdobje leta 2025 izhaja, da so realni prihodki v trgovini na

drobno (G47) nižji za 1,9 %. Prihodki v trgovini z motornimi gorivi

(G 47.3) so se v tem obdobju znižali za 5,8 %. V trgovini z živili so

prihodki upadli za 3,1 %, v trgovini z neživili pa so dosegli minimal-

no rast (0,2 %). Prihodki v trgovini z motornimi vozili (G 45) so višji

za 2,3 %. V letu 2025 je bila prisotna šibka rast prihodkov napram

letu 2024, a kot omenjeno v letu 2026 prihodki upadajo. Zmerna

rast prihodkov je bila v letu 2025 prisotna v posameznih segmen-

tih, predvsem v trgovini z neživili. Trgovina z živili je imela v letu

2025 zgolj minimalno rast, v letu 2026 pa zaenkrat beleži upad

prihodkov. Iz podrobnejših podatkov po skupinah je razvidno, da

sicer specializirane prodajalne z živili (47.2) dosegajo rast, a je

padec visok predvsem v nespecializirani trgovini pretežno z živili

(47.11). Pri neživilih je rast višja v skupinah 47.41+…+47.78 Računal-

niške, telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igra-

če ipd. v specializiranih prodajalnah in 47.51+47.71+47.72 Tekstil,

oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih prodajalnah.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh za februar 2026

 Nominalni indeksi Realni indeksi

 feb 26 /

jan 26

feb 26 /

feb 25

feb 26 /

jan 26

feb 26 /

feb 25

feb 26 /

jan 26

1) 3)

feb 26 /

feb 25

1) 2)

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 108,4 108,2 108,6 105,9 103,6 106,2

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 94,6 100,1 94,0 97,3 98,0 96,5

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 94,3 102,3 93,9 98,2 98,8 98,2

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 96,2 88,7 94,8 92,7 98,6 93,6

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 94,5 100,8 94,5 97,0 97,3 95,4

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 94,2 103,7 93,5 99,1 98,6 97,9

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, april 2026. P.G.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini za januar 2026

 Nominalni indeksi Realni indeksi

 jan 26 /

dec 25

jan 26 /

jan 25

jan 26 /

dec 25

jan 26 /

jan 25

jan 26 /

dec 25

1) 3)

jan 26 /

jan 25

1) 2)

G Trgovina 86,7 98,7 86,2 98,0 98,8 99,2

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 94,9 98,1 91,5 95,8 97,7 98,4

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 95,7 97,5 91,6 94,8 97,1 97,1

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 87,9 104,2 89,7 106,2 104,1 109,1

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 87,2 97,1 87,2 98,4 100,1 100,0

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 81,7 101,7 81,6 99,0 98,7 99,7

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 80,5 104,5 79,5 100,0 99,4 100,8

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 90,0 87,6 96,0 93,8 98,8 94,7

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 79,6 102,4 78,8 98,1 99,4 98,3

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 79,8 102,0 78,9 97,7 99,3 97,9

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 74,9 115,3 74,2 109,8 102,6 110,7

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 81,3 106,3 80,1 101,3 99,8 102,3

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 71,9 104,2 70,1 98,8 93,4 98,5

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v

specializiranih prodajalnah

86,3 101,4 82,7 94,2 98,8 95,2

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializ. prodajalnah 86,0 113,6 91,4 107,8 104,9 107,8

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni

material, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah

73,8 101,0 75,1 102,5 103,5 103,5

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,

telekomunik. naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializ. prodajalnah

83,1 112,9 78,4 104,3 97,5 105,8

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 81,4 107,1 79,2 101,1 99,3 104,5

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializ. prodajalnah 77,4 102,8 79,8 104,8 106,2 107,3

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi

v specializiranih prodajalnah

65,3 96,4 66,9 98,3 100,6 102,4

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 85,9 100,3 85,3 97,6 98,9 98,3

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, april 2026. P.G.

WWW.TZSLO.SI

T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Barbara Krivic, Mark Grossman, Primož Gorenc, Lucija Dobnikar Premk in Karmen Fortuna.

Uporaba in objava podatkov (delno ali v celoti) je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj

»T-Informacij« je Trgovinska zbornica Slovenije, Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.

tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027 8921 404 pri OTP banki d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in

dopolnitvami) se za to publikacijo plačuje 5 % davek na dodano vrednost.

Kumulativni indeksi prihodka

Nominalni Realni



okt-dec 25 /

okt-dec 24

jan-feb 26 /

jan-feb 25

okt-dec 25 /

okt-dec 24

jan-feb 26 /

jan-feb 25

G Trgovina 103,2 n. p. 102,9 n. p.

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 106,0 104,1 107,1 102,3

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 106,7 n. p. 107,7 n. p.

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 102,0 n. p. 100,8 n. p.

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 101,3 n. p. 101,7 n. p.

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 104,2 100,9 101,9 98,1

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 104,1 102,9 102,0 99,5

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 105,8 89,1 104,8 94,2

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 104,1 100,9 99,8 96,9

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 104,0 n. p. 99,6 n. p.

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 107,8 n. p. 103,2 n. p.

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 104,2 104,9 102,8 100,2

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 109,8 n. p. 108,6 n. p.

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v specializiranih

prodajalnah

110,1 n. p. 106,0 n. p.

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih prodajalnah 100,8 n. p. 100,5 n. p.

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni material, avdio in

video zapisi v specializiranih prodajalnah

96,0 n. p. 95,5 n. p.

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,

telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih prodajalnah

106,1 n. p. 105,0 n. p.

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 103,9 n. p. 103,1 n. p.

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih prodajalnah 94,1 n. p. 93,3 n. p.

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v specializiranih

prodajalnah

101,3 n. p. 100,4 n. p.

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 104,8 n. p. 103,8 n. p.

Opomba: n. p. – ni podatka. Izločen vpliv koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, april 2026. P.G.

Indeksi prihodka trgovine v EU

Podatki Eurostata kažejo, da so se v EU nominalni prihodki v trgo-

vini na drobno (G 47) januarja 2026 glede na leto 2025 povišali

za 3,0 %, v Sloveniji pa za 2,4 %, medtem ko realni indeksi za

enako obdobje, iz katerih je izločen vpliv inﬂacije, kažejo, da so

realni prihodki v EU v trgovini na drobno minimalno narasli za 0,1

%, v Sloveniji pa so ostali na enaki ravni kot v januarju 2025. Če

izločimo prihodke v trgovini z motornimi gorivi, je v EU prisotna

rast prihodkov za 2,3 %, v Sloveniji pa znaša rast 0,8 %. V trgovini

z živili, pijačami in tobačnimi izdelki so prihodki v EU narasli za

1,6 %, v Sloveniji pa so upadli za 1,7 %. V trgovini z neživili brez

motornih goriv so prihodki v EU zrasli za 2,9 %, medtem ko so v

Sloveniji zrasli za 2,3 %. V trgovini z motornimi gorivi so prihodki

v EU narasli za 2,0 %, v Sloveniji pa so upadli za 5,3 %. Primerjava

s sosednjimi državami kaže, da Slovenija izstopa z večjim padcem

prihodkov v januarju v trgovini na drobno, še posebej v trgovini z

živili. P.G.