
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
Kakor v preteklih letih je bilo tudi v letu 2024 največ nadzorov 
zaradi prisotnih večjih tveganj za varnost in zdravje delavcev 
opravljenih v gradbeni dejavnosti, sledijo inšpekcijski nadzori v 
predelovalni dejavnosti, gostinstvu in v dejavnosti trgovine. 
Opravljenih je bilo skupaj 4.569 inšpekcijskih pregledov. Naj-
več jih je bilo opravljenih v sklopu predhodno pripravljenih in na-
črtovanih akcij, usmerjenih nadzorov ter kampanj, sledijo pa drugi 
poglobljeni usmerjeni izredni nadzori. V letu 2024 so inšpektorji 
s področja varnosti in zdravja pri delu ugotovili 9.396 kršitev. 
Med vsemi ugotovljenimi kršitvami izstopajo kršitve, ki se nana-
šajo na postopke ocenjevanja tveganj, na urejenost in varnost 
delovnih mest na prostem, še zlasti na gradbiščih, ter glede 
zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev. V zvezi z oce-
njevanjem tveganj je bilo v letu 2024 ugotovljenih skoraj 25 % 
kršitev v primerjavi z vsemi kršitvami, največ glede neustrezne 
vsebine. 
V letu 2024 je IRSD s področja varnosti in zdravja pri delu prejel 
1.300 prijav, katere so bile obravnavane. Večina se je nanašala 
na nepravilnosti v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri 
delu, v določenem obsegu pa so bile odstopljene tudi drugim pri-
stojnim organom. Na podlagi ugotovljenih kršitev so inšpektorji 
v letu 2024 s področja varnosti in zdravja pri delu izdali 3.805 
upravnih in prekrškovnih ukrepov. Med upravnimi ukrepi je izsto-
palo 1.484 ureditvenih odločb skupaj s prepovednimi odločbami. 
V prekrškovnih postopkih so inšpektorji izrekli 2.113 ukrepov, od 
tega 1.010 odločb o prekršku ter 700 plačilnih nalogov. Poleg 
tega so inšpektorji vložili 5 ovadb. Izdanih je bilo tudi 358 od-
ločb, ki so se nanašale na delo 1.027 otrok, mlajših od 15 let. V 
veliki večini je šlo za delo otrok pri snemanju reklam, spotov in 
filmov. Pristojni inšpektorji so v letu 2024 zaključili z raziskavami 
47 nezgod pri delu, od tega je bilo 5 smrtnih, 30 težjih, 10 lažjih 
ter 2 kolektivni. Delodajalci so za leto 2024 prijavili 14.349 ne-
zgod v zvezi z delom delavcev, med katerimi tudi 16 smrtnih in 916 
težjih. Inšpektorat poleg nezgod pri delu beleži in spremlja tudi 
prijavljene nevarne pojave na delovnih mestih, ki imajo za posle-
dico večjo materialno škodo ali neposredno ogrožajo življenje in 
zdravje delavcev pri delu. V letu 2024 so delodajalci prijavili 47 
nevarnih pojavov. Delodajalci so v letu 2024 na inšpektorat po-
dali 7 prijav ugotovljenih poklicnih bolezni. Kakor v vseh preteklih 
letih so inšpektorji posebno pozornost namenili tudi preventivni 
vlogi, ki se odraža predvsem v obliki nudenja strokovne pomoči, 
najpogosteje delavcem pa tudi delodajalcem. V letu 2024 je bilo s 
področja varnosti in zdravja pri delu danih 245 pisnih odgovorov. 
Najpogosteje so se vprašanja nanašala na delovno opremo, ure-
ditev in obveščanje o delu na domu, usposabljanja za varno delo, 
zdravstvene preglede delavcev in nezgode pri delu. Inšpektorat 
RS za delo je v letu 2024 preko SPOTa prejel 1.332 obvestil s stra-
ni delodajalcev, ki so organizirali delo na domu. Ti delodajalci so 
sporočili, da bo delo na domu opravljalo 104.753 delavcev.
Največ kršitev je bilo ugotovljenih v dejavnosti gradbeništva, in 
sicer 30,9 %, sledijo predelovalna dejavnost s 13,5 %, gostinstvo 
z 9,5 % ter dejavnost trgovine z 8,8 % deležem. Največ uprav-
nih in prekrškovnih ukrepov je bilo izrečenih delodajalcem v 
dejavnosti gradbeništva 29,6 %, predelovalni dejavnosti 10,9 %, 
gostinstvu 7,5% in v dejavnosti trgovine 7,2 %.
Usmerjeni nadzori nad izvajanjem predpisov v zvezi 
z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev pri roč-
nem premeščanju bremen 
Dne 1. 8. 2024 se je pričel uporabljati Pravilnik o zagotavljanju 
varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen 
(Uradni list RS, številka 84/23, 98/23 in 47/24) , ki je bil objavljen 
2. 8. 2023 in je stopil v veljavo 17. 8. 2023. Pravilnik na novo do-
loča obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja VZD pri ročnem 
premeščanju bremen v smislu preprečevanja kostno–mišičnih 
obolenj in poškodb. Nadomestil je prejšnji Pravilnik o zagotavlja-
nju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni 
list RS, št. 73/05). 
Delodajalci in samozaposlene osebe so imeli skoraj leto dni časa, 
da ocenijo tveganja pri ročnem premeščanju bremen in izvede-
jo ustrezne ukrepe. Ročno premeščanje bremen pomeni vsako 
opravilo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, poti-
skanje, vlečenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga 
podobna dela (npr. podpiranje, držanje, ponavljajoči gibi), ki za-
radi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev 
pomeni nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj, povezanih 
z delom. Bistvena novost pravilnika je, da mora delodajalec upo-
rabiti dvižno opremo vedno, kadar je stopnja obremenitve vi-
soka (rdeče območje), ter da mora oceniti tveganje pri ročnem 
premeščanju bremen po metodi iz Priloge 3 pravilnika (Metoda 
ključnih kazalnikov) ali katerikoli drugi primerljivi metodi, s katero 
delodajalec zagotavlja vsaj tako raven varnosti in zdravja pri delu 
delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kot bi jo zagotovil z 
upoštevanjem ukrepov iz Priloge 3 pravilnika. Delodajalec mora 
oceniti tveganje pri ročnem premeščanju bremen vedno, kadar 
ga na to napoti presejalni test iz Priloge 2 pravilnika ali presejalni 
test katerekoli druge primerljive metode. Dejavniki tveganja pri 
ročnem premeščanju bremen so navedeni v Prilogi 1 pravilnika. 
V pravilniku opisane metode (dvigovanje-držanje-prenašanje 
MKK-DDP, potiskanje-vlečenje MKK-PV, ročni delovni procesi in 
ponavljajoče premeščanje bremen MKK-RD) v posameznih pri-
merih napotujejo tudi na druge metode, kot so metoda ključnih 
kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obre-
menitev na delovnem mestu pri uporabi celotne telesne moči, 
metoda ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje tele-
snih delovnih obremenitev na delovnem mestu pri premikanju (gi-
banju) celega telesa in metoda ključnih kazalnikov za ocenjevanje 
in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu 
pri prisilnih držah telesa. Prav tako lahko dejavniki tveganja iz 
Priloge 1 pravilnika napotujejo na uporabo drugih metod glede 
posamičnih dejavnikov tveganja. Ocena tveganja pri ročnem pre-
meščanju bremen je del ocene tveganja, ki jo mora delodajalec 
izdelati v skladu s 17. členom ZVZD-1. 
Inšpektorat RS za delo je v začetku avgusta 2024 pričel izvajati 
usmerjene nadzore v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdrav-
ja delavcev pri ročnem premeščanju bremen v različnih de-
javnostih, med drugim v dejavnosti gradbeništva, proizvodnih 
dejavnostih, trgovini, domovih starejših občanov, bolnišnicah itd. 
Inšpektorji za delo s področja varnosti in zdravja pri delu so do 18. 
12. 2024 opravili inšpekcijske nadzore pri 179 delodajalcih. 
V okviru inšpekcijskih nadzorov so bila pregledana delovna mesta, 
na katerih se je izvajalo 412 različnih delovnih opravil v zvezi z roč-
nim premeščanjem bremen. Od teh je bilo: 176 delovnih opravil po-
vezanih z ročnim dviganjem, držanjem in prenašanjem bremen tež-
kih 3 kg ali več (DDP), 122 delovnih opravil povezanih z ročno vleko 
ali potiskanjem bremen (RVP) in 114 delovnih opravil povezanih z 
ročnimi delovnimi procesi - ponavljajoče ročno premeščanje (RD). 
Iz ugotovitev inšpekcijskih pregledov je razvidno, da večina 
pregledanih delodajalcev (predvsem manjših, ki zaposlujejo od 
1 do 9 in 10 do 49 delavcev) v predpisanem roku do 1. 8. 2024 
oziroma do inšpekcijskega pregleda ni ocenila tveganj in izvedla 
varnostnih ukrepov v skladu z zahtevami pravilnika. Z aktivnostmi 
so pričeli šele po 1. 8.2024 oziroma po izvedenem inšpekcijskem 
pregledu. Presejalni test je izvedlo 74 (41,3 %) pregledanih delo-
dajalcev, ki je večinoma vse napotil, da morajo oceniti tveganje. 
Oceno tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj je izdelalo 
61 (34,1 %) pregledanih delodajalcev, ki so za ocenjevanje tvega-
nja v veliki večini uporabili metodo ključnih kazalnikov (MKK), ki 
jo navaja priloga 3 pravilnika. Izmed teh je 58 delodajalcev imelo 
4