
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
Kakor v preteklih letih je bilo tudi v letu 2024 največ nadzorov
zaradi prisotnih večjih tveganj za varnost in zdravje delavcev
opravljenih v gradbeni dejavnosti, sledijo inšpekcijski nadzori v
predelovalni dejavnosti, gostinstvu in v dejavnosti trgovine.
Opravljenih je bilo skupaj 4.569 inšpekcijskih pregledov. Naj-
več jih je bilo opravljenih v sklopu predhodno pripravljenih in na-
črtovanih akcij, usmerjenih nadzorov ter kampanj, sledijo pa drugi
poglobljeni usmerjeni izredni nadzori. V letu 2024 so inšpektorji
s področja varnosti in zdravja pri delu ugotovili 9.396 kršitev.
Med vsemi ugotovljenimi kršitvami izstopajo kršitve, ki se nana-
šajo na postopke ocenjevanja tveganj, na urejenost in varnost
delovnih mest na prostem, še zlasti na gradbiščih, ter glede
zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev. V zvezi z oce-
njevanjem tveganj je bilo v letu 2024 ugotovljenih skoraj 25 %
kršitev v primerjavi z vsemi kršitvami, največ glede neustrezne
vsebine.
V letu 2024 je IRSD s področja varnosti in zdravja pri delu prejel
1.300 prijav, katere so bile obravnavane. Večina se je nanašala
na nepravilnosti v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri
delu, v določenem obsegu pa so bile odstopljene tudi drugim pri-
stojnim organom. Na podlagi ugotovljenih kršitev so inšpektorji
v letu 2024 s področja varnosti in zdravja pri delu izdali 3.805
upravnih in prekrškovnih ukrepov. Med upravnimi ukrepi je izsto-
palo 1.484 ureditvenih odločb skupaj s prepovednimi odločbami.
V prekrškovnih postopkih so inšpektorji izrekli 2.113 ukrepov, od
tega 1.010 odločb o prekršku ter 700 plačilnih nalogov. Poleg
tega so inšpektorji vložili 5 ovadb. Izdanih je bilo tudi 358 od-
ločb, ki so se nanašale na delo 1.027 otrok, mlajših od 15 let. V
veliki večini je šlo za delo otrok pri snemanju reklam, spotov in
filmov. Pristojni inšpektorji so v letu 2024 zaključili z raziskavami
47 nezgod pri delu, od tega je bilo 5 smrtnih, 30 težjih, 10 lažjih
ter 2 kolektivni. Delodajalci so za leto 2024 prijavili 14.349 ne-
zgod v zvezi z delom delavcev, med katerimi tudi 16 smrtnih in 916
težjih. Inšpektorat poleg nezgod pri delu beleži in spremlja tudi
prijavljene nevarne pojave na delovnih mestih, ki imajo za posle-
dico večjo materialno škodo ali neposredno ogrožajo življenje in
zdravje delavcev pri delu. V letu 2024 so delodajalci prijavili 47
nevarnih pojavov. Delodajalci so v letu 2024 na inšpektorat po-
dali 7 prijav ugotovljenih poklicnih bolezni. Kakor v vseh preteklih
letih so inšpektorji posebno pozornost namenili tudi preventivni
vlogi, ki se odraža predvsem v obliki nudenja strokovne pomoči,
najpogosteje delavcem pa tudi delodajalcem. V letu 2024 je bilo s
področja varnosti in zdravja pri delu danih 245 pisnih odgovorov.
Najpogosteje so se vprašanja nanašala na delovno opremo, ure-
ditev in obveščanje o delu na domu, usposabljanja za varno delo,
zdravstvene preglede delavcev in nezgode pri delu. Inšpektorat
RS za delo je v letu 2024 preko SPOTa prejel 1.332 obvestil s stra-
ni delodajalcev, ki so organizirali delo na domu. Ti delodajalci so
sporočili, da bo delo na domu opravljalo 104.753 delavcev.
Največ kršitev je bilo ugotovljenih v dejavnosti gradbeništva, in
sicer 30,9 %, sledijo predelovalna dejavnost s 13,5 %, gostinstvo
z 9,5 % ter dejavnost trgovine z 8,8 % deležem. Največ uprav-
nih in prekrškovnih ukrepov je bilo izrečenih delodajalcem v
dejavnosti gradbeništva 29,6 %, predelovalni dejavnosti 10,9 %,
gostinstvu 7,5% in v dejavnosti trgovine 7,2 %.
Usmerjeni nadzori nad izvajanjem predpisov v zvezi
z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev pri roč-
nem premeščanju bremen
Dne 1. 8. 2024 se je pričel uporabljati Pravilnik o zagotavljanju
varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen
(Uradni list RS, številka 84/23, 98/23 in 47/24) , ki je bil objavljen
2. 8. 2023 in je stopil v veljavo 17. 8. 2023. Pravilnik na novo do-
loča obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja VZD pri ročnem
premeščanju bremen v smislu preprečevanja kostno–mišičnih
obolenj in poškodb. Nadomestil je prejšnji Pravilnik o zagotavlja-
nju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni
list RS, št. 73/05).
Delodajalci in samozaposlene osebe so imeli skoraj leto dni časa,
da ocenijo tveganja pri ročnem premeščanju bremen in izvede-
jo ustrezne ukrepe. Ročno premeščanje bremen pomeni vsako
opravilo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, poti-
skanje, vlečenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga
podobna dela (npr. podpiranje, držanje, ponavljajoči gibi), ki za-
radi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev
pomeni nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj, povezanih
z delom. Bistvena novost pravilnika je, da mora delodajalec upo-
rabiti dvižno opremo vedno, kadar je stopnja obremenitve vi-
soka (rdeče območje), ter da mora oceniti tveganje pri ročnem
premeščanju bremen po metodi iz Priloge 3 pravilnika (Metoda
ključnih kazalnikov) ali katerikoli drugi primerljivi metodi, s katero
delodajalec zagotavlja vsaj tako raven varnosti in zdravja pri delu
delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kot bi jo zagotovil z
upoštevanjem ukrepov iz Priloge 3 pravilnika. Delodajalec mora
oceniti tveganje pri ročnem premeščanju bremen vedno, kadar
ga na to napoti presejalni test iz Priloge 2 pravilnika ali presejalni
test katerekoli druge primerljive metode. Dejavniki tveganja pri
ročnem premeščanju bremen so navedeni v Prilogi 1 pravilnika.
V pravilniku opisane metode (dvigovanje-držanje-prenašanje
MKK-DDP, potiskanje-vlečenje MKK-PV, ročni delovni procesi in
ponavljajoče premeščanje bremen MKK-RD) v posameznih pri-
merih napotujejo tudi na druge metode, kot so metoda ključnih
kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obre-
menitev na delovnem mestu pri uporabi celotne telesne moči,
metoda ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje tele-
snih delovnih obremenitev na delovnem mestu pri premikanju (gi-
banju) celega telesa in metoda ključnih kazalnikov za ocenjevanje
in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu
pri prisilnih držah telesa. Prav tako lahko dejavniki tveganja iz
Priloge 1 pravilnika napotujejo na uporabo drugih metod glede
posamičnih dejavnikov tveganja. Ocena tveganja pri ročnem pre-
meščanju bremen je del ocene tveganja, ki jo mora delodajalec
izdelati v skladu s 17. členom ZVZD-1.
Inšpektorat RS za delo je v začetku avgusta 2024 pričel izvajati
usmerjene nadzore v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdrav-
ja delavcev pri ročnem premeščanju bremen v različnih de-
javnostih, med drugim v dejavnosti gradbeništva, proizvodnih
dejavnostih, trgovini, domovih starejših občanov, bolnišnicah itd.
Inšpektorji za delo s področja varnosti in zdravja pri delu so do 18.
12. 2024 opravili inšpekcijske nadzore pri 179 delodajalcih.
V okviru inšpekcijskih nadzorov so bila pregledana delovna mesta,
na katerih se je izvajalo 412 različnih delovnih opravil v zvezi z roč-
nim premeščanjem bremen. Od teh je bilo: 176 delovnih opravil po-
vezanih z ročnim dviganjem, držanjem in prenašanjem bremen tež-
kih 3 kg ali več (DDP), 122 delovnih opravil povezanih z ročno vleko
ali potiskanjem bremen (RVP) in 114 delovnih opravil povezanih z
ročnimi delovnimi procesi - ponavljajoče ročno premeščanje (RD).
Iz ugotovitev inšpekcijskih pregledov je razvidno, da večina
pregledanih delodajalcev (predvsem manjših, ki zaposlujejo od
1 do 9 in 10 do 49 delavcev) v predpisanem roku do 1. 8. 2024
oziroma do inšpekcijskega pregleda ni ocenila tveganj in izvedla
varnostnih ukrepov v skladu z zahtevami pravilnika. Z aktivnostmi
so pričeli šele po 1. 8.2024 oziroma po izvedenem inšpekcijskem
pregledu. Presejalni test je izvedlo 74 (41,3 %) pregledanih delo-
dajalcev, ki je večinoma vse napotil, da morajo oceniti tveganje.
Oceno tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj je izdelalo
61 (34,1 %) pregledanih delodajalcev, ki so za ocenjevanje tvega-
nja v veliki večini uporabili metodo ključnih kazalnikov (MKK), ki
jo navaja priloga 3 pravilnika. Izmed teh je 58 delodajalcev imelo
4