1
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
III IZ DELA ZBORNICE
24. seja Skupščine Trgovinske zbornice
Slovenije – 23. 6. 2026
Na podlagi točke 5.2.2. Statuta Trgovinske zbornice Slovenije (TZS)
z dne 24. marca 2010 sklicujem mag. Mariča Lah, predsednica TZS,
24. sejo Skupščine Trgovinske zbornice Slovenije, ki bo v to-
rek, 23. junija 2026 ob 14.00 uri v poslovni stavbi Domus Medica
(Zdravniška zbornica Slovenije), Dunajska cesta 162, Ljubljana.
D N E V N I R E D:
1. točka: Otvoritev skupščine
2. točka: Sprejem sprememb in dopolnitev Statuta TZS
3. točka: Izvolitev organov Trgovinske zbornice Slovenije:
Upravnega odbora TZS
Nadzornega odbora TZS
Predsednika TZS
4. točka: Razno
Člani skupščine so vsi člani Trgovinske zbornice Slovenije na
dan sklica skupščine, to je na dan 8. 6. 2026.
Na podlagi točke 5.2.2.3. Statuta Trgovinske zbornice Slovenije
mora član skupščine, ki se ima namen udeležiti skupščine,
pisno ali z elektronskim obvestilom prijaviti svojo udeležbo
najpozneje 8 dni pred dnevom zasedanja skupščine, to je do
vključno 15. 6. 2026.
Član TZS mora ob prijavi svoje udeležbe na skupščini navesti ime
Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 10. junij 2026, št. 17/26
TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Seminar »Predstavitev nove Uredbe (EU) o strojih ter osvežitev znanja - električna
oprema (LVD), EMC in radijska oprema« - 2. 7. 2026, Ljubljana in on-line
in priimek osebe, ki se bo udeležila skupščine. Skupščini lahko
prisostvuje član TZS osebno ali po pooblaščencu, če ima status
s.p. in po zastopniku ali pooblaščencu, če gre za pravno osebo.
Na podlagi točke 5.2.2.4. Statuta TZS je skupščina sklepčna, če
se jo udeleži več kot 2/3 članov, ki so prijavili svojo udeležbo v
roku, določenem v točki 5.2.2.3. Statuta TZS in imajo glasovalno
pravico skladno z določbami ZGZ.
Predlagani dnevni red, predlogi sklepov in gradiva za sejo so za
člane skupščine od dneva sklica skupščine na vpogled na sedežu
Trgovinske zbornice Slovenije, in sicer vsak delovnik od 9.00 do
14.00 ure. Sklic skupščine z gradivom je objavljen tudi na spletni
strani TZS: www.tzslo.si. Članu skupščine se na njegovo pisno
zahtevo pošlje celotno gradivo za skupščino.
mag. Mariča Lah, l. r.
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije
Iz seje Upravnega odbora TZS z dne 4. junija 2026
Člani Upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije, ki so
se dne 4. junija 2026 sestali na svoji redni seji, pozdravljajo
predloge iz koalicijske pogodbe, s katerimi namerava nova
vlada, po več letih nenehnega davčnega in birokratskega
obremenjevanja, gospodarstvu in podjetjem omogočiti laž-
je poslovanje, konkurenčnost in njihov nadaljnji razvoj. Slo-
venska trgovina se je v zadnjem štiriletnem obdobju znašla
v zahtevnem položaju, ki se odraža v slabši konkurenčnosti,
odlivu kupne moči v tujino in prvič v zadnjem desetletju tudi v
upadanju števila zaposlenih v panogi. Zato ukrepi nove vlade,
ki prihajajo v kritičnem času, in ga med drugim zaznamujejo
še visoka tveganja na mednarodnih trgih, prinašajo nove pri-
ložnosti tudi za trgovino in z njo povezane dejavnosti.
Upravni odbor Trgovinske zbornice Slovenije se je dne 4. junija
2026 sestal na redni seji, in med drugim pozdravil predloge nove
vladne koalicije, s katerim želijo gospodarstvu in podjetjem, omo‑
gočiti lažje poslovanje, konkurenčnost in njihov nadaljnji razvoj,
kar bo dvignilo blaginjo vseh, ki živimo in delamo v Sloveniji. »Ko‑
alicijsko pogodbo razumemo kot okvir in podlago za pripravo jas‑
nih strategij posameznih vladnih resorjev, v katerih bo potrebno
konkretizirati, s katerimi ukrepi in kdaj se bodo posamezni zapisa‑
ni predlogi iz koalicijske pogodbe tudi dejansko uresničili,« pravi
predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah.
Trgovinska panoga, ki predstavlja tretjino prihodkov slovenske‑
ga gospodarstva in zaposluje nekaj manj kot 17 % zaposlenih v
gospodarstvu, podpira vsebino temeljnih izhodišč za razvojne
spremembe, saj vključujejo številne in s strani gospodarstva
večkrat predlagane ukrepe za izboljšanje in stabilizacijo davč‑
nega in poslovnega okolja, večjo produktivnost gospodarstva,
izboljšanje pogojev za dvig konkurenčnosti, ukrepe za poenosta‑
vitev in pospešitev postopkov umeščanja v prostor ter odpravo
preštevilnih administrativnih ovir. Med napovedanimi ključnimi
koraki zbornica prepoznava spremenjeno dohodninsko lestvico,
ki bo prinesla višje prihodke zaposlenim, pa tudi uvedbo razvojne
kapice ter spodbude za privabljanje najboljših kadrov, skupaj z
olajšavami za digitalizacijo, avtomatizacijo, razvoj in usposablja‑
nje. Pomembna je tudi usmeritev v digitalizacijo gospodarstva in
javne uprave z uvedbo enotnega digitalnega okna.
»Eno od temeljnih izhodišč koalicijske pogodbe izraža zavedanje,
da brez produktivnosti in uspešnega gospodarstva ni socialne dr‑
žave, ki je temelj skladnega razvoja. Prav na to dejstvo smo v go‑
spodarstvu večkrat opozarjali, vendar, žal, bili napačno razumlje‑
ni, da ne podpiramo naporov za socialno državo,« poudarja mag.
Mariča Lah in dodaja, da je ključen tudi poudarek o prehranski
varnosti kot sestavnemu delu nacionalne varnosti, h kateri prav
trgovina, poleg kmetijstva, prispeva pomemben delež.
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
Prvič v zadnjem desetletju beležimo padec števila zaposlenih
v panogi
Da v Sloveniji nujno potrebujemo drugačno razvojno paradigmo,
ko gre za poslovno okolje, dokazujejo tudi podatki o poslovanju
trgovine v letu 2025, ki izhajajo iz uradnih evidenc Ajpesa. Ka‑
žejo sicer na počasno stabilizacijo poslovanja, nikakor pa to ne
pomeni vidnejšega preboja. Nominalni prihodki trgovcev so se
lani povečali za 4,1 %, rast stroškov pa je bila skoraj enaka, kar ob
približno 2,5‑odstotni inflaciji pomeni zelo omejeno realno rast.
Trgovina še naprej ostaja eden največjih zaposlovalcev, a je v lan‑
skem letu prvič po več kot desetletju beležila upad števila zapo‑
slenih, kar kaže, da so podjetja pri svojem načrtovanju poslovanja
mnogo bolj previdna in skrbna.
Pritisk na trgovino se je v zadnjem petletnem obdobju nenehno
kopičil zaradi rastočih stroškov dela, energije, logistike, zelenega
prehoda in še bi lahko naštevali, medtem ko čedalje bolj previdni
potrošniki vedno bolj med seboj primerjajo cene izdelkov, odla‑
gajo nenujne nakupe v prihodnost in del potrošnje preusmerjajo
čez mejo ter na globalne spletne platforme. Slovenija ima težave
s konkurenčnostjo: rast produktivnosti ne dohaja rasti stroškov
dela, kar se odraža tudi v uvrstitvi Slovenije na mednarodni lestvici
konkurenčnosti IMD, kjer je država med 69 državami šele na 46.
mestu in je v zadnjih petih letih nazadovala za kar enajst mest.
Zbornica bo podprla vsa vladna prizadevanja za razbremeni-
tev gospodarstva, njegovo konkurenčnost ter širok družbeni
konsenz o strateških ukrepih za naš nadaljnji razvoj
Brez nujne vzpostavitve konkurenčnega poslovnega okolja, ki
mora biti evropsko primerljivo, bo trgovina težko preprečila še
večji odliv kupne moči v tujino, posledice tega pa ne bodo bre‑
menile le trgovcev, ampak tudi širši krog deležnikov, ki so nepos‑
redno in posredno odvisni od uspešnosti poslovanja trgovcev:
dobavitelje, domačo proizvodnjo in na koncu javne finance.
Zato je po naši oceni nujna hitra in konsistentna izvedba napove‑
danih ukrepov, ki jih predvideva koalicijska pogodba. Zbornica bo
torej podprla vsa prizadevanja vlade za zmanjšanje administrativ‑
nih bremen, deregulacijo, poenostavitev postopkov, digitalizacijo
ter premišljen zeleni prehod. Ob tem si želimo tvornega sodelo‑
vanja v napovedanem Strateškem svetu za gospodarstvo, pred‑
vsem pa ponovno obuditev socialnega dialoga, v katerem bomo
delodajalske organizacije ponovno slišane in obravnavane kot
enakopraven socialni partner, ki pomembno prispeva k uspešni
Sloveniji. M.L., P.G., K.F.
III SPLOŠNA ZAKONODAJA
Iz obvestil Finančne uprave RS - obračun carine 3 EUR za pošiljke v vrednosti do
150 EUR od 1. 7. 2026 dalje
V nadaljevanju vas seznanjamo s prejeto informacijo s strani
Finančne uprave RS glede obračuna carine 3 EUR za pošiljke v
vrednosti do 150 EUR od 1. 7. 2026 dalje. Takrat začne veljati spre‑
menjena carinska zakonodaja, po kateri pošiljke v vrednosti do
150 EUR ne bodo več oproščene plačila carinskih dajatev. Po
novem se bo tako za vsak izdelek v pošiljkipoleg DDV obračunala
tudi začasna carinska dajatev v vrednosti 3 EUR. Spletni nakupi
bodo tako postali dražji, spremenjena zakonodaja pa vpliva tudi
na postopke vračila blaga oziroma možnosti povračila dajatev. Na-
men spremembe zakonodaje je zaščita evropskega trga in nje-
govih potrošnikov, kakor tudigospodarstva, ki je v odnosu do
spletnih trgovcev iz tretjih držav v neenakopravnem položaju.
Primeri obračuna nove dajatve
Pošiljka iz Kitajske kupljena po spletu, ki vsebuje svinčnik, zvezek
in obesek za ključe. Paket vsebuje tri različne izdelke, ki se uvr‑
ščajo v ločene postavke carinske deklaracije, zato bo za vsakega
od njih treba plačati carinsko dajatev v višini 3 EUR, in sicer se
bosta plačala carinska dajatev v višini 9 EUR in davek na dodano
vrednost (DDV). DDV se tako kot danes, obračuna glede na vred‑
nost blaga, s tem, da se v davčno osnovovšteje tudi vrednost
carinskih dajatev. Če pa bo pošiljka vsebovala dve identični vrsti
blaga, npr. dve majici, se ti uvrščata v eno postavko carinske de‑
klaracije, za katero je treba plačati carinsko dajatev v višini 3 EUR
in DDV.
Za eno majico v vrednosti 10 EUR se bo obračunala carinska da‑
jatev v vrednosti 3 EUR. Ker se v davčno osnovo všteva tudi vred‑
nost carinske dajatve, bo davčna osnova 13 EUR. DDV po stopnji
22 % se bo tako obračunal na znesek 13 EUR, kar znaša 2,68 EUR.
Skupaj bo tako za to majico potrebno plačati 3 EUR carine in 2,68
EUR DDV, kar skupaj znaša 5,68 EUR.
Kako bo plačana nova carinska dajatev
Carina se bo praviloma obračunala s carinsko deklaracijo, ne gle‑
de na to ali gre za pošiljko naročeno preko posebne uvozne ure‑
ditve IOSS, kjer se DDV obračuna in plača že pri naročilu, ali gre
za carinjenje po običajni poti, kjer se DDV in carina obračunata
preko carinske deklaracije ob samem postopku carinjenja. Do‑
dajamo še, da bo potrebno, tako kot danes, plačati tudi stroške
carinskega zastopanja. Ti stroški bodo predvidoma višji, ker se z
novo zakonodajo omejuje vrsta zastopanja na posredno zasto‑
panje, pri katerem zastopnik deluje v svojem imenu za tuj račun.
Nakupovanje v EU
Carinske dajatve v vrednosti 3 EUR ni, če se blago ob naročilu že
nahaja v Sloveniji ali v drugi državi EU.
Nekateri spletni trgovci lahko prikazujejo, kot da imajo sedež v
Sloveniji ali v EU (na primer z uporabo domene države „.de“ ali
prikazom cen v eurih), vendar je blago lahko odpremljeno iz dr‑
žave, ki ni članica EU. Potrošnikom tako svetujemo, da pri nakupu
preverijo, če bo blago dejansko odpremljeno iz EU države.
Vračilo blaga
FURS izpostavlja, da se odpravlja možnost razveljavitve carinske
deklaracije zaradi vračila blaga pri prodaji na daljavo v višini do
150 EUR ter posledično ukinja možnost povračila carine in DDV za
vrnjeno blago. Stranka lahko vloži zahtevek za povračilo carine
v enem letu od uvoza samo v primeru, kadar gre za pomanjklji‑
vo blago (npr. blago z napako) ali blago, ki ne izpolnjuje pogojev
pogodbe.
Začetek uporabe nove ureditve
Spremenjena zakonodaja se začne uporabljati s 1. 7. 2026. Od
tega datuma dalje se bo tako za pošiljke do 150 EUR poleg DDV
obračunala tudi začasna carinska dajatev v vrednosti 3 EUR. Do‑
dajamo še, da je merodajen datum za obračun carinske dajatve
trenutek sprejetja carinske deklaracije, torej datum carinjenja po‑
šiljke, in ne datum naročila (navedeno pomeni, da se bo dajatev
obračunala tudi za blago, ki je bilo naročeno pred 1. 7. 2026, če
bo v carinski postopek predloženo po tem datumu).
Vir: Povzeto po prejetem obvestilu in objavi Finančne uprave RS z
dne 4. 6. 2026. M.S.
2
WWW.TZSLO.SI
III DELOVNOPRAVNA ZAKONODAJA
Mnenje Informacijskega pooblaščenca RS glede zbiranja zasebnih kontaktnih osebnih
podatkov zaposlenih za primer izrednih razmer
V nadaljevanju vas seznanjamo z neobvezujočim mnenjem Infor‑
macijskega pooblaščenca RS glede zbiranja zasebnih kontaktnih
osebnih podatkov zaposlenih za primer izrednih razmer, kot sledi.
Neobvezujoče mnenje Informacijskega pooblaščenca RS
»Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nada‑
ljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o
varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZIn‑
fV‑1, 10/26 – ZP‑1L; v nadaljevanju: ZVOP‑2), 58. členom Uredbe
(EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila
2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o
prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/
ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o in‑
formacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 –
ZUstS‑A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi
z vašim vprašanjem.
Informacijski pooblaščenec v okviru neobvezujočega mnenja ne
more presojati primernosti namenov oziroma obsega obdelave
osebnih podatkov v konkretnem primeru, ampak to lahko presoja
le v okviru konkretnega nadzornega oziroma drugega upravnega
postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega
primera. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti iz‑
ključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost
za tovrstno opravljeno presojo.
Delodajalec osebne podatke delavca lahko obdeluje samo, če
ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresni-
čevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi
z delovnim razmerjem.
ZEPDSV posebej ne določa možnosti zbiranja zasebnih kon-
taktnih podatkov delavca (zasebna telefonska številka, za-
sebni elektronski naslov), prav tako ti podatki praviloma niso
nujno potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti iz delov-
nega razmerja. Zato jih delodajalec lahko zbira s privolitvijo
delavca izrecno za namen lažjega in hitrejšega komuniciranja,
ki naj bi bilo v interesu obeh.
Obdelava delavčevih osebnih podatkov (npr. zasebnih kon-
taktnih podatkov) na podlagi njegove osebne privolitve je
dopustna le izjemoma pod pogojem, da njena zavrnitev nima
nikakršnih posledic na delovno razmerje oziroma na delavčev
pravni položaj.
Informacijski pooblaščenec uvodoma poudarja, da lahko podaja
neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih
nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti
izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave
osebnih podatkov v konkretnem primeru.
Informacijski pooblaščenec splošno pojasnjuje, da mora upravlja‑
vec (v konkretnem primeru delodajalec) pred uvedbo posamezne
rešitve presoditi dopustnost in sorazmernost obdelav osebnih
podatkov, ki bodo obdelovani v njenem okviru. Vsaka obdelava
osebnih podatkov mora potekati transparentno in skladno z do‑
ločbami Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa, da
je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je za konkret‑
ni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je pri‑
volil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več
določenih namenov;
b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena
stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni po‑
datki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika
pred sklenitvijo pogodbe;
c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki ve‑
lja za upravljavca;
d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posa‑
meznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge
fizične osebe;
e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu
ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si
prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi
interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine
posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zah‑
tevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik,
na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
Informacijski pooblaščenec splošno pojasnjuje, da glede obde‑
lave osebnih podatkov delavcev veljajo načeloma enaka pravila
za delodajalce v zasebnem in javnem sektorju, pri čemer so za
ugotavljanje zakonitosti konkretne obdelave pomembni posa‑
mezni področni predpisi, zlasti Zakon o delovnih razmerjih (ZDR‑
1)) in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti
(ZEPDSV). ZDR‑1 v 48. členu določa, da se lahko osebni podatki
delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim
osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če
je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delov‑
nega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Nadalje v tretjem
odstavku 48. člena določa, da se morajo osebni podatki delavcev,
za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati
in prenehati uporabljati.
Upoštevajoč določbe ZDR‑1 lahko torej delodajalec osebne po‑
datke delavca obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali
če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz de‑
lovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pri tem so
mišljene pravice in obveznosti obeh, tako delavca kot delodajal‑
ca. Delodajalec mora natančno izkazati, zakaj je potrebna takšna
obdelava osebnih podatkov delavca. Pri tem mora delodajalec v
skladu s 46. členom ZDR‑1 varovati in spoštovati delavčevo oseb‑
nost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Delodajalec
mora torej paziti tudi na spoštovanje zasebnosti in dostojanstva
delavca, odgovornost delodajalca pa narašča z intenzivnostjo po‑
sega v zasebnost.
Če okoliščine delovnega razmerja tega ne terjajo oziroma če de‑
lodajalec ne izkaže, da je obdelava osebnih podatkov delavca
potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega
razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, jih načeloma ne sme
obdelovati. Pri izvedbi posameznih postopkov in ukrepov je treba
vedno upoštevati tudi načelo sorazmernosti in vedno izbrati tisti
ukrep, ki najmanj poseže v pravice delavca glede na zasledova‑
ni zakoniti cilj. Posameznih ukrepov torej ne bi smeli odrejati, če
je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi. Če se na
ravni posamezne organizacije določen ukrep opredeli kot nujen,
potreben in učinkovit, pa ga je treba izvajati na način, ki najmanj
posega v zasebnost posameznika in brez prekomerne obdelave
osebnih podatkov.
3
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
Ob tem Informacijski pooblaščenec opozarja na načelo najmanj‑
šega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da
obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustre‑
zni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za
katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno
obdelovati samo toliko osebnih podatkov zaposlenih, kolikor je
nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru.
Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da ZEPDSV posebej ne
določa možnosti zbiranja zasebnih kontaktnih podatkov delavca
(zasebna telefonska številka, zasebni elektronski naslov), prav
tako ti podatki praviloma niso nujno potrebni za uresničevanje
pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Zato jih delodaja‑
lec lahko zbira s privolitvijo delavca izrecno za namen lažjega
in hitrejšega komuniciranja, ki naj bi bilo v interesu obeh. V tem
primeru mora delodajalec natančno opredeliti, da posredovanje
podatkov ni obvezno in da lahko delavec posreduje enega ali oba
podatka, odvisno od tega, na kakšen način želi, če sploh želi, ko‑
municirati z delodajalcem preko zasebnega telefona ali elektron‑
ske pošte. Če pa delodajalec določi, da mora biti delavec vedno
dosegljiv oziroma je stalna dosegljivost predpisana v notranjih
aktih delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi in kot taka predstavlja
obveznost iz delovnega razmerja, mora delodajalec poskrbeti za
ustrezno infrastrukturo, ki omogoča dosegljivost delavca tudi na
domu oziroma izven službenih prostorov in delovnega časa. Kako
bo delodajalec to zagotovil, je prepuščeno njemu samemu (npr.
s službenim mobilnim telefonom, z omogočanjem oddaljenega
dostopa do službene elektronske pošte).
Informacijski pooblaščenec posebej poudarja, da je obdelava de‑
lavčevih osebnih podatkov (npr. zasebnih kontaktnih podatkov)
na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le izjemoma pod
pogojem, da njena zavrnitev nima nikakršnih posledic na delovno
razmerje oziroma na delavčev pravni položaj. Osebna privolitev v
delovnih razmerjih torej je oziroma naj bo bolj izjema kot pravilo,
saj je delodajalec v razmerju do delavca močnejša stranka in so
možnosti za zlorabo tega instituta v delovnih razmerjih toliko večje.
Informacijski pooblaščenec poudarja tudi, da je v vsakem prime‑
ru treba zagotoviti, da so posamezniki (v konkretnem primeru
zaposleni) primerno obveščeni o vseh vidikih obdelave njihovih
osebnih podatkov v skladu z določbami 13. (kadar se osebni po‑
datki zbirajo neposredno od njih) oziroma 14. (kadar se osebni
podatki zbirajo iz drugih virov) člena Splošne uredbe. To pomeni,
da jim mora na jasen in pregleden način zagotoviti osnovne infor‑
macije v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov, na primer
glede namenov, rokov hrambe, uporabnikov oziroma kategorijah
uporabnikov, o pravicah, ki jim pripadajo itd. Informacijski po‑
oblaščenec je za pomoč upravljavcem pri seznanjanju svojih upo‑
rabnikov/strank glede obdelave osebnih podatkov pripravil tudi
vzorec obvestila, ki je dostopen na spletni strani Informacijskega
pooblaščenca.
Informacijski pooblaščenec sklepno ponavlja, da v okviru neob‑
vezujočega mnenja ne more presojati primernosti namenov ozi‑
roma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.
Prav tako Informacijski pooblaščenec v okviru neobvezujočega
mnenja ne more presojati, ali je uporaba konkretne rešitve skla‑
dna s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ampak to
lahko presoja le v okviru konkretnega nadzornega oziroma dru‑
gega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine
posameznega primera. Presoja glede zakonitosti obdelave oziro‑
ma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo je primarno
vedno na upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec je torej v
vsakem posameznem primeru odgovoren za zakonitost ter soraz‑
mernost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvaja.
Vir: Povzeto po neobvezujočem mnenju Informacijskega pooblaš-
čenca RS, številka 07120-1/2026/211 z dne 18. 5. 2026. B.K., K.F.
Projekt »TRGOVINKO nas povezuje« sofinancirata Republika Slovenija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz ESS+. Projekt
se sofinancira iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in
spretnosti ter odzivni trg dela«, specifičnega cilja ESO4.4 »Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter
zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganje za zdravje (ESS+).
III ŽIVILA
Iz Uradnega lista EU
Živila in krma
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1043 z dne 12.maja
2026 o preklicu registracije zaščitene geografske označbe
Salemi (ZGO) ‑ UL EU, št. L 2026/1043 z dne 13. 5. 2026;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1088 z dne 12. maja
2026 o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi
(EU)2021/404 glede vnosov za Kanado in Združene države
Amerike na seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali obmo‑
čij, skaterih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega
materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate
divjadi vUnijo ‑ UL EU, št. L 2026/1088 z dne 13. 5. 2026;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1068 z dne 18. maja
2026 opreklicu registracije zaščitene označbe porekla Ambt
Delden (ZOP) ‑ UL EU, št. L 2026/1068 z dne 19. 5. 2026;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1140 z dne 20.
maja 2026 ospremembi prilog Vin XIV kIzvedbeni uredbi
(EU) 2021/404 glede vnosov za Kanado, Združene države
Amerike na seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali obmo‑
čij, skaterih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega
materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate
divjadi vUnijo ‑ UL EU, št. L 2026/1140 z dne 21. 5. 2026;
Popravek Uredbe (EU) 2026/471 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 24. februarja 2026 o spremembi uredb (EU) št.
1308/2013, (EU) št. 251/2014 in (EU) 2021/2115 glede nekate‑
rih tržnih pravil in sektorskih podpornih ukrepov v vinskem
sektorju in za aromatizirane vinske proizvode ter Uredbe (EU)
2024/1143 glede nekaterih pravil označevanja za žgane pija‑
če (UL L, 2026/471, 26.2.2026) ‑ UL EU, št. L 2026/90408 z
dne 22. 5. 2026;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1101 z dne 22. maja
2026 ospremembi Izvedbene uredbe (EU)2022/2389 glede
najmanjše pogostosti identifikacijskih in fizičnih pregledov
pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki
vstopajo vUnijo ‑ UL EU, št. L 2026/1101 z dne 26. 5. 2026;
Uredba Komisije (EU) 2026/1118 zdne 26.maja 2026 ozavr‑
nitvi odobritve zdravstvene trditve na živilih, razen tistih, ki se
nanašajo nazmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na ra‑
zvoj in zdravje otrok ‑ UL EU, št. L 2026/1118 z dne 27. 5. 2026;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1115 z dne 26. maja
2026 ospremembi Uredbe (ES)št.429/2008 glede obrazca
za vlogo za izdajo dovoljenj za krmne dodatke ter določitve
ciljnih živalskih vrst in kategorij ‑ UL EU, št. L 2026/1115 z dne
27. 5. 2026;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1117 z dne 26. maja
4
WWW.TZSLO.SI
2026 o dovoljenju za L‑izolevcin, proizveden z Escherichia
coli CCTCC M20231916, kot krmni dodatek za vse živalske
vrste ‑ UL EU, št. L 2026/1117 z dne 27. 5. 2026;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1122 z dne 26. maja
2026 o dovoljenju za pripravek iz Enterococcus lactis
NCIMB 11181 kot krmni dodatek za perutnino za pitanje in
perutnino, rejeno za nesnice ali razmnoževanje, ter okra‑
sne ptice (imetnik dovoljenja: Chr. HansenA/S) ‑ UL EU, št. L
2026/1122 z dne 27. 5. 2026. K.F.
III NEŽIVILA
Pametni tahografi – mednarodni prevozi, lahka gospodarska vozila in 1. 7. 2026
Glede na aktualnost časovnega roka in večje število vprašanj s
strani članov na temo morebitne obveznosti pametnih tahografov
v kombijih, LGV (lahkih gospodarskih vozil) v primeru t.i. prevoza
za lastne potrebe, mednarodnih prevozov ‑ smo zbrane odgovo‑
re, ki smo jih na TZS pridobili s strani pristojnega Ministrstva za
infrastrukturo, objavili v predhodnih številkah T‑Informacij ter tudi
na naši spletni strani, kjer so v celoti dostopni vsi spodaj navedeni
dokumenti. V nadaljevanju objavljamo tudi naslednji odgovor Mi‑
nistrstva za infrastrukturo na prejeto vprašanje iz prakse.
Vprašanje TZS
Podjetje ima v lasti kombi, pri katerem je največja dovoljena masa
2800kg. Naša dejavnost je prevoz našega blaga do kupca. Torej
dostava naročenega blaga kupcu. 95 % prometa se opravi na po‑
dročju Slovenije. Občasno pa nabavimo blago tudi v tujini. In rav‑
no glede tega nas zanima, če gre šofer po blago v Italijo, Nemčijo
ali Avstrijo in ga tam nabavi za naše potrebe, torej za preprodajo
končnemu kupcu, ali moramo imeti tahograf. Občasno gremo tudi
na kakšen sejem ali seminar v tujino s tem kombijem, ali je za
tak primer potrebno imeti tahograf? V primeru da smo opravičeni
od obvezne uporabe tahografa, ali moramo v vozilu imeti kako
potrdilo. Sprašujemo, s kakšnimi dokazili to upravičimo pri sami
kontroli, v kolikor do te pride na poti. Ali zadošča potni nalog, po‑
godba o zaposlitvi? Še posebej v primeru, ko gre šofer s praznim
kombijem pobrat blago?
Odgovor Ministrstva za infrastrukturo z dne 3. 6. 2026
»Glede na vaše dopolnjeno oziroma dodatno vprašanje vam pos‑
redujem naš kompletni odgovor, ki se nanaša na prevoze z LGV.
V zvezi z uporabo tahografa pri prevozih, kot določa Uredba
561/2006/ES:
»Člen 2
1. Ta uredba se uporablja za prevoz po cesti:
(a) blaga, kjer največja dovoljena masa vozil, skupaj s kakršnim
koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 3,5 tone;
(aa) od 1. julija 2026 blaga v mednarodnem prevozu ali v okviru
kabotaže, kjer največja dovoljena masa vozila, skupaj s kakršnim
koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 2,5 tone;«
najdete podrobno obrazložitev in odgovore na vaša vprašanja na
spletni strani v dokumentu TRACE 2: https://transport.ec.europa.
eu/transport‑modes/road/mobility‑package‑i/trace‑2‑guidance‑
and‑training‑materials_en
V slovenski verziji dokumenta poglejte opise na strani 9. in 20.,
predvsem pa obrazložitev na strani 24. Na spletni strani https://
corte.be/ boste našli tudi dokument »Light Commercial Vehicles
in international transport, Corte Basics #2, Final Version 1«.
Določeni prevozi se lahko uvrstijo pod izjemo, ki je določena v 3.
členu Uredbe 561/2006/ES v točki:
»(ha) vozili, katerih največja dovoljena masa, skupaj s kakršnim
koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 2,5 tone, vendar ne
presega 3,5 tone, in ki se uporabljajo za prevoz blaga, kadar se
prevoz ne opravi za najem ali plačilo, temveč za lastni račun podje‑
tja ali voznika, in vožnja ni glavna dejavnost osebe, ki vozi vozilo;«
Če so pri mednarodnem prevozu blaga izpolnjeni pogoji iz točke
(ha) potem vozilo ne rabi biti opremljeno s tahografom. Prevoz
blaga za lastne potrebe ni izvzet, razen, če vožnja ni glavna de‑
javnost osebe, ki vozi vozilo.
Vsa vozila, ki vozijo v mednarodnem prometu rabijo biti opremlje‑
na s pametnim tahografom druge generacije.
Izpolnjen mora biti pogoj prevoza za lastne potrebe, ki pomeni:
Člen 1(5) Uredbe (ES) št. 1072/2009 navaja 5 kumulativnih pogo‑
jev, ki morajo biti izpolnjeni, preden se lahko prevozna operacija
šteje za »lastni račun«:
(i) blago, ki se prevaža, je last podjetja oziroma ga je podjetje
prodalo, kupilo, dalo v najem ali najelo, izdelalo, pridobilo,
obdelalo ali popravilo;
(ii) namen vožnje je prevoz blaga v podjetje ali iz njega ali nje‑
govo gibanje znotraj ali zunaj podjetja za lastne potrebe pod‑
jetja;
(iii) motorna vozila, ki se uporabljajo za tak prevoz, v skladu s po‑
godbeno obveznostjo vozijo zaposleni v podjetju ali so take‑
mu podjetju na voljo;
(iv) vozila, ki prevažajo blago, so last podjetja oziroma jih je
podjetje kupilo z odloženim plačilom ali najelo, vendar pod
pogojem, da v primeru najema izpolnjujejo pogoje Direktive
2006/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja
2006 o uporabi vozil, najetih brez voznikov, za cestni prevoz
blaga ( 1 ) in
(v) tak prevoz je samo pomožna dejavnost v okviru celotne de‑
javnosti podjetja.
Še glede pogoja za voznika, da »vožnja ni glavna dejavnost ose‑
be, ki vozi vozilo«:
Če vozniki trdijo, da vožnja ni njihova »glavna dejavnost«, je v
njihovem interesu, da vsem nadzornim organom posredujejo vse
ustrezne informacije, ki podpirajo njihovo trditev in zahtevo, da
ne potrebujejo tahografa. Dokumenti, ki lahko pomagajo pri ugo‑
tavljanju glavne dejavnosti lahko vključujejo – razporede službe,
delovne urnike, potrdila o dejavnostih in evidence podjetja o iz‑
rabi delovnega časa. Pri presoji je pomemben delež vožnje, ki jo
opravljajo pri svojem delu.«
Dodajamo tudi informacijo, kot izhaja iz že predhodno podanega
in objavljenega odgovora Ministrstva za infrastrukturo, in sicer
da iz zgoraj navedenega dokumenta »Light Commercial Vehicles
in international transport, Corte Basics #2, Final Version 1, 11. 12.
2025« izhaja obrazložitev: »Za razumevanje pomena „glavne de‑
javnosti“ voznika se lahko upošteva opis v uvodnem delu smernic
Direktive (EU) 2018/645, ki dopolnjuje Direktivo 2003/59/ES in Di‑
rektivo 2006/126/ES. V uvodu je zapisano, da „se vožnja splošno
ne šteje kot glavna dejavnost voznika, če zajema manj kot 30 %
mesečnega delovnega časa“.
Vir: Povzeto po odgovoru Ministrstva za infrastrukturo z dne 3. 6.
2026. M.S.
5
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
III AKADEMIJA TZS
A) Seminar »Predstavitev nove Uredbe (EU) o strojih ter osvežitev znanja - električna
oprema (LVD), EMC in radijska oprema« - 2. 7. 2026, Ljubljana in on-line
Vljudno vas vabimo na brezplačni seminar »Predstavitev nove
Uredbe (EU) o strojih ter osvežitev znanja - električna oprema
(LVD), EMC in radijska oprema«, ki bo potekal dne 2. 7. 2026
ob 9.00 uri na Trgovinski zbornici Slovenije, Dunajska cesta
167 v Ljubljani in v on-line obliki.
Obseg proizvodov, ki zapadejo pod zakonodajo o strojih, električ‑
ni opremi (LVD), elektromagnetni združljivosti (EMC) in radijski op‑
remi (RED) je izredno širok. Za lažjo predstavo omenimo v okviru
strojev na primer kosilnice na nitko, krožne žage, električne skiro‑
je, e‑kolesa, škarje za živo mejo, razna električna orodja itd., pri
električni opremi (LVD) na primer male gospodinjske aparate, ele‑
ktrične sesalnike, pečice itd. Zahteve glede omejevanja elektro‑
magnetne združljivosti so namenjene, da oprema ob predvideni
uporabi ne moti radijske in telekomunikacijske ter druge opreme,
na področje radijske opreme pa sodijo naprave za pametni dom,
tudi pametni telefoni, itd. Posamezni proizvodi zelo pogosto sicer
zapadejo pod več tehničnih predpisov. Tehnični predpisi, vključeni
v obseg seminarja zajemajo ključne zahteve glede zagotavljanja
varnosti teh proizvodov ter obveznosti gospodarskih subjektov v
dobavni verigi, od proizvajalca, uvoznika, distributerja, v trgovini
pa so tudi pogosti primeri lastnikov blagovnih znamk. Nekateri
pojmi iz vsebine seminarja:
CE oznaka
identifikacijske in prepoznavne oznake
informacije na priloženi embalaži
navodila in informacije
kateri dokumenti in informacije morajo biti v slovenskem jeziku
izjava EU o skladnosti
tehnična dokumentacija
Program seminarja:
Uvod Marjanca Simsič, višja
svetovalka,
Trgovinska zbornica
Slovenije
Nova Uredba o strojih (EU 2023/1230 in
Uredba o izvajanju uredbe (EU) o strojih)
– začetek uporabe 20. 1. 2027 in kaj to
pomeni za trgovce?
ga. Irena Razpotnik
Žekar, Ministrstvo za
gospodarstvo, delo
in šport
Pregled ključnih obveznosti za trgovce, ki
dajejo na trg električne izdelke in radijsko
opremo z vidika LVD in EMC zakonodaje
ter RED
mag. Edita Kiralj,
Ministrstvo za
gospodarstvo, delo
in šport
Poročilo Tržnega inšpektorata RS (TIRS)
o nadzorih na zakonodaji o strojih, LVD,
EMC, radijska oprema ter na kaj je dobro
biti kot trgovec, glede na najpogostejše
ugotovljene kršitve, še posebej pozoren
Predstavniki Tržnega
inšpektorata RS
Seminar bo trajal predvidoma do 12.45 ure. TZS si pridržuje pravi‑
co do sprememb v programu.
Vabljeni, da nam vaša vprašanja predhodno posredujte na e‑na‑
slov: marjanca.simsic@tzslo.si. Seminar bo potekal v fizični obliki
v sejni sobi TZS (do zapolnitve prostih mest) in preko aplikacije
ZOOM – vašo udeležbo ustrezno označite ob prijavi na seminar.
Kotizacije ni! M.S.
PRIJAVNICA
Izberite dogodek, ki se ga želite udeležiti (obkrožite):
a) Seminar »Predstavitev nove Uredbe (EU) o strojih ter osvežitev znanja - električna oprema (LVD), EMC in radijska oprema« -
2. 7. 2026, Ljubljana
b) Seminar »Predstavitev nove Uredbe (EU) o strojih ter osvežitev znanja - električna oprema (LVD), EMC in radijska oprema« -
2. 7. 2026, on‑line
Naziv in naslov podjetja:
Davčna številka: Matična številka:
Telefon: E‑naslov (OBVEZNO*):
Ime in priimek udeležencev:
1. E‑naslov:
2. E‑naslov:
3. E‑naslov:
4. E‑naslov:
Datum: Podpis odgovorne osebe:
S podpisom potrjujemo, da so prijavljene osebe predstavniki navedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bomo uporabljali samo za namen izvedbe tega
dogodka in obveščanja prijavljenih na dogodek ter posredovanje morebitnih gradiv.
6
WWW.TZSLO.SI
III TRGOVINA V ŠTEVILKAH
Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi
vozili ter od popravil le-teh
Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da so bili realni
prihodki v trgovini na drobno (G 47) aprila 2026 glede na april
2025 višji za 3,4 %, predvsem zaradi visoke rasti prihodkov v tr‑
govini z motornimi gorivi (G 47.3), ki so se zvišali za 13,0 %. Pri tej
rasti je treba opozoriti, da je bila v pomembnem delu povezana
s posledicami vojne na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih se je po‑
večalo povpraševanje po motornih gorivih, čemur so sledili tudi
višji prihodki. Zaradi regulacije marž pri prodaji motornih goriv
se rast prihodkov ne odraža sorazmerno v poslovnem rezultatu
trgovcev z motornimi gorivi. Boljši vpogled v poslovanje trgovine
na drobno zato dajejo prihodki v trgovini na drobno brez prodaje
motornih goriv, ki so bili višji za 0,7 %. V trgovini na drobno z ne‑
živili brez motornih goriv so prihodki narasli za 4,8 %, prihodki v
trgovini z živili pa so upadli za 0,7 %. V trgovini z motornimi vozili
(G 45) so bili prihodki na letni ravni višji za 7,4 %. Iz primerjave de‑
sezoniranih prihodkov na mesečni ravni, torej aprila 2026 glede
na marec 2026 izhaja, da so prihodki v trgovini na drobno (G 47)
upadli za 0,9 %, pri čemer so se prihodki v trgovini z živili zvišali
za 0,9 %, v trgovini z neživili pa za 0,3%.
Iz kumulativnih podatkov za obdobje januar–april 2026 glede na
enako obdobje leta 2025 izhaja, da so bili realni prihodki v trgo‑
vini na drobno (G 47) višji za 1,9 %. Prihodki v trgovini z motornimi
gorivi (G 47.3) so se v tem obdobju zvišali za 6,1 %, rast trgovine
na drobno brez motornih goriv pa je znašala 1,0 %. V trgovini z
živili so prihodki upadli za 1,4 %, v trgovini z neživili pa so zrasli za
3,2 %. Prihodki v trgovini z motornimi vozili (G 45) so bili višji za
5,5 %. Prihodki so v letu 2025 glede na leto 2024 beležili šibko
rast, v prvih dveh mesecih leta 2026 večji padec, marca pa zmer‑
no okrevanje. Iz podrobnejših podatkov po skupinah za obdobje
januar–marec 2026 je razvidno, da specializirane prodajalne z
živili (47.2) sicer dosegajo rast, medtem ko je padec izrazitejši
predvsem v nespecializirani trgovini, pretežno z živili (47.11). Pri
neživilih je nekoliko višja rast prisotna v okviru dejavnosti 47.51
+ 47.71 + 47.72, tj. tekstil, oblačila in obutev v specializiranih pro‑
dajalnah, ter pri dejavnosti 47.91, tj. trgovina na drobno po pošti
in internetu.
Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi
vozili ter od popravil le-teh za april 2026
Nominalni indeksi Realni indeksi
apr 26 /
mar 26
apr 26 /
apr 25
apr 26 /
mar 26
1)
apr 26 /
apr 25
1)
apr 26 /
mar 26
1) 3)
apr 26 /
apr 25
1)2)
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 92,2 106,5 93,2 104,5 101,4 107,4
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 101,2 106,8 98,1 102,1 99,1 103,4
47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 100,5 103,3 99,4 100,2 99,5 100,7
47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 104,9 126,0 92,1 112,3 93,8 113,0
47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 102,3 99,3 102,5 97,4 100,9 99,3
47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 98,9 106,8 97,4 102,4 100,3 104,8
1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.
2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.
3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.
Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, junij 2026. P.G.
Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini za marec 2026
Nominalni indeksi Realni indeksi
mar 26 /
feb 26
mar 26 /
mar 25
mar 26 /
feb 26
1)
mar 26 /
mar 25
1)
mar 26 /
feb 26
1) 3)
mar 26 /
mar 25
1) 2)
G Trgovina 124,2 112,6 122,4 110,0 104,4
107,5
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 128,0 116,0 128,4 113,2 102,5
108,7
45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 128,6 116,5 128,9 113,3 102,9
108,9
45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 122,0 110,5 122,1 112,6 99,7
109,3
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 123,1 112,7 119,3 110,1 104,6
107,5
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 124,1 110,2 123,1 107,6 105,3
106,3
47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 119,5 108,3 118,7 104,6 101,6
103,2
47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 151,6 120,3 148,7 124,1 135,3
121,8
47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 116,6 104,6 116,6 101,4 101,6
100,3
47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 116,5 104,3 116,6 101,1 101,8
100,1
47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 119,3 117,8 119,4 113,2 103,6
110,1
47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 122,1 111,5 120,0 106,8 102,0
105,9
47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 135,2 114,0 134,2 108,9 105,7
109,0
47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v
specializiranih prodajalnah
113,0 112,1 112,7 105,0 104,0
103,3
47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializ. prodajalnah 126,2 99,0 118,2 97,7 99,0
97,7
47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni
material, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah
123,2 106,1 121,8 106,6 101,7
105,0
7
WWW.TZSLO.SI
T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Barbara Krivic, Primož Gorenc in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov (delno ali v celoti)
je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T‑Informacij« je Trgovinska zbornica Slovenije,
Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e‑naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027 8921 404 pri OTP
banki d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo plačuje 5 % davek
na dodano vrednost.
47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,
telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih
prodajalnah
131,9 116,0 129,5 105,9 108,3
105,1
47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 115,4 123,3 114,0 117,7 101,4
112,8
47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih
prodajalnah
126,6 106,7 125,7 107,3 101,5
105,4
47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v
specializiranih prodajalnah
113,4 104,3 113,2 104,9 99,8
102,4
47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le‑teh 125,6 112,4 125,5 110,1 104,2
108,4
1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.
2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.
3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.
Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, junij 2026. P.G.
Kumulativni indeksi prihodka
Nominalni Realni
jan‑mar 26 /
jan‑mar 25
jan‑apr 26 /
jan‑apr 25
jan‑mar 26 /
jan‑mar 25
jan‑apr 26 /
jan‑apr 25
G Trgovina 103,5 n. p. 102,2 n. p.
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 107,1 107,7 104,8 105,5
45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 107,2 n. p. 104,4 n. p.
45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 105,1 n. p. 107,3 n. p.
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 102,2 n. p. 102,0 n. p.
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 104,1 105,2 101,4 101,9
47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 104,9 104,9 101,2 101,0
47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 99,2 106,6 103,7 106,1
47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 102,0 101,8 98,3 98,6
47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 101,6 n. p. 98,1 n. p.
47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 111,0 n. p. 106,3 n. p.
47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 107,5 107,9 102,7 103,2
47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 107,5 n. p. 102,3 n. p.
47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v specializ. prodajalnah 106,0 n. p. 98,4 n. p.
47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih prodajalnah 105,2 n. p. 102,1 n. p.
47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni material, avdio in
video zapisi v specializiranih prodajalnah
102,3 n. p. 103,3 n. p.
47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,
telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih prodajalnah
108,6 n. p. 99,6 n. p.
47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 116,6 n. p. 110,2 n. p.
47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih prodajalnah 104,0 n. p. 105,3 n. p.
47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v specializiranih
prodajalnah
101,4 n. p. 102,6 n. p.
47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le‑teh 105,3 n. p. 102,6 n. p.
Opomba: n. p. – ni podatka. Izločen vpliv koledarja.
Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, junij 2026. P.G.
Indeksi prihodka trgovine v EU
Podatki Eurostata kažejo, da so se v EU nominalni prihodki v tr‑
govini na drobno (G 47) v prvih treh mesecih leta 2026 glede na
enako obdobje leta 2025 povišali za 3,0 %, v Sloveniji pa za 4,1 %.
Realni indeksi za enako obdobje, iz katerih je izločen vpliv spre‑
memb cen, kažejo, da so realni prihodki v trgovini na drobno v
EU narasli za 1,9 %, v Sloveniji pa za 1,4 %. Če izločimo prihodke
v trgovini z motornimi gorivi, je bila v EU prisotna 2,0‑odstotna
rast prihodkov, v Sloveniji pa 1,2‑odstotna rast. V trgovini z živili,
pijačami in tobačnimi izdelki so prihodki v EU narasli za 1,2 %, v
Sloveniji pa so upadli za 1,7 %. V trgovini z neživili brez motornih
goriv so prihodki tako v EU kot v Sloveniji zrasli za 2,7 %. V trgovini
z motornimi gorivi so prihodki v EU narasli za 0,8 %, v Sloveniji
pa za 3,7 %. Primerjava s sosednjimi državami kaže, da Slovenija
izstopa s padcem prihodkov v trgovini z živili. Ob tem je vidna tudi
visoka rast prihodkov v trgovini na drobno z živili na Hrvaškem ter
visoka rast prihodkov v trgovini na debelo na Madžarskem. Vidna
so tudi precejšnja nihanja v trgovini z motornimi gorivi, ki so lahko
povezana z razmerami na energetskih trgih in različnimi načini
določanja cen goriv. V Sloveniji in na Madžarskem se je obseg
prodaje povečal, v Avstriji in na Hrvaškem pa zmanjšal. P.G.