ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III IZ DELA ZBORNICE

19. Strateška konferenca o trgovini

»Potrošnik in trgovec v skupnih izzivih:

kam nas vodijo umetna inteligenca, novi

ukrepi, geostrateške spremembe?« -

14. oktober 2025, Kongresni center Brdo

pri Kranju

Že dolgo gospodarski svet ni doživljal tolikšnih sprememb in

negotovosti. Geostrateške in politične spremembe močno in ne-

predvidljivo vplivajo na dogajanja in razvoj. Na pohodu je zno-

va protekcionizem, spreminjanje poti dobavnih verig, valutni in

ﬁnančni pritiski… in trgovina pri tem nikakor ni izvzeta. Naspro-

tno, saj je prav porabnik tisti, ki na koncu občuti vse to. Prav zato

bomo na letošnji konferenci naslavljali vse aktualne teme: kam

nas usmerjajo novi ukrepi in neravnovesja, ki naslavljajo tako glo-

balne kot regionalne spremembe? Kako in na kakšen način z AI in

novimi tehnologijami v trgovini naprej? Predvsem pa, kako ohra-

njati, kljub vsem cenovnim in dobavnim pritiskom ugled trgovine,

motivacijo zaposlenih, zvestobo kupcev?

O vsem tem in še čem bomo razpravljali na že 19. strateški kon-

ferenci o trgovini. Z uglednimi sogovorci in vsemi vami. Pridite in

soustvarite dogodek skupaj z nami.

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 20. junij 2025, št. 18/25

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Predlogi predpisov nove živilske zakonodaje so v obravnavi na Vladi RS

PROGRAM KONFERENCE

8:30 - 9:00 Registracija udeležencev

9:00 - 9:20 OTVORITEV KONFERENCE

mag. Mariča LAH, predsednica, Trgovinska

zbornica Slovenije

prof. dr. Tomaž TURK, dekan, Ekonomska

fakulteta, UL

9:20 – 10:00 SLOVESNA PODELITEV NAGRAD

TZS PODJETJEM ZA TRAJNOSTNO

POSLOVANJE

Nagovor

prof. dr. Lučka KAJFEŽ BOGATAJ, predsednica

Strokovne komisije za podelitev nagrad TZS za

trajnostno poslovanje podjetij

Nagrado bosta podelili:

mag. Mariča LAH, predsednica, Trgovinska

zbornica Slovenije

prof. dr. Lučka KAJFEŽ BOGATAJ, predsednica

Strokovne komisije za podelitev nagrad TZS za

trajnostno poslovanje podjetij

10:00 – 10.10 Odmor

10:10 – 11:30 1. SEKCIJA: NOVE TEHNOLOGIJE

IZZIVAJO, AI ŠE BOLJ – TUDI V

TRGOVINI

Alessandra BELLINI, nekdanji Chief Customer

Ocer, Tesco PLC, Velika Britanija

Peter MESAREC, direktor, SEOS GROUP d.o.o.

Burcu BEGIĆ, direktorica storitev za stranke, A1

SLOVENIJA, d.d.

Moderira: prof. dr. Maja ZALAZNIK,

Ekonomska fakulteta, UL

11:30 – 11:40 Odmor

11:40 – 12:30 2. SEKCIJA: PORABNIKI V NOVIH

GEOSTRATEŠKIH IN TEHNOLOŠKIH

IZZIVIH: KAJ PRAVI REGIJA?

Kaj se dogaja v trgovini danes – in jutri?

Melanie SEIER LARSEN, izvršna direktorica

in partnerica, Lucija VIDIŠ ROIĆ, principal,

BOSTON CONSULTING GROUP

Robert SRAKA, izvršni direktor,

BIG BANG, d.o.o.

Simona BLAŽEVIĆ, operativni direktor,

KEA, d.o.o.

Gregor RUPNIK, direktor in partner,

CREATIM d.o.o.

Moderira: prof. dr. Maja ZALAZNIK,

Ekonomska fakulteta, UL

12:30 – 13:30 Kosilo

13:30 – 14:15 3. SEKCIJA: UGLED TRGOVCA IN

MOTIVACIJA ZAPOSLENEGA – KAJ SE

LAHKO ŽE NAUČIMO?

Peter KEBRIČ, član poslovodstva LIDL Slovenija

in LIDL Hrvaška

Božidar PREVC, direktor, PREVC, saloni

pohištva, d.o.o.

dr. Rok STRITAR, ustanovitelj in prokurist,

KIBUBA d.o.o.

Moderira: mag. Monika LAPANJA, Center

poslovne odličnosti Ekonomske fakultete UL

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

14:15 – 15:15 OKROGLA MIZA – TRGOVINA V

AKTUALNIH IZZIVIH GEOSTRATEŠKIH

SPREMEMB: KAKO SE USPEŠNO

PRILAGAJATI IN PAMETNO

ODLOČATI?

Marko KAJFEŽ, direktor družbe, HYUNDAI

AVTO TRADE d.o.o.

Jože KASTELIC, predsednik uprave,

KOVINTRADE d.d.

Samo KUPLJEN, direktor, BAUHAUS d.o.o., k.d.

Uroš LOZEJ, izvršni direktor za komercialo,

SPAR SLOVENIJA d.o.o.

Jože SMOLIČ, član uprave, PETROL d.d.

14:15 – 15:15 Matjaž HAN, minister, Ministrstvo za

gospodarstvo, turizem in šport

Moderira: mag. Mariča LAH, predsednica,

Trgovinska zbornica Slovenije

15:15 – 15:30 Zaključek konference

Vljudno vabljeni!

mag. Mariča LAH, l. r. prof. dr. Tomaž TURK, l. r.

Predsednica Trgovinske Dekan Ekonomske

zbornice Slovenije fakultete, UL

PRIJAVNICA IN POGOJI PRIJAVE

Prijavnica, splošni pogoji in pogoji prijave so objavljeni na spletni

strani TZS: www.tzslo.si. M.L., M.S., P.G.

Gospodarski krog o uvrstitvi Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD: Brez koraka

naprejbomo drugo leto še nazadovali

Evropska komisija je že maja napoved gospodarske rasti Slo-

venije za letos znižala z 2,5 na 2,0 odstotka, pred dnevi jo je

Banka Slovenije znižala z 2,2 na 1,3 odstotka. Na objavljeni

lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija zadržala svojo lansko

uvrstitev na 46. mestu. Vendar gre za najnižjo uvrstitev Slove-

nije v zadnjih petih letih. Predstavniki Gospodarskega kroga,

ki združuje 17 gospodarskih organizacij, zato poudarjajo nuj-

nost ukrepov za večjo inovativnost, hitrejšo digitalno in zele-

no preobrazbo, davčno razbremenitev dela, odpravo birokrat-

skih ovir ter boljše upravljanje javnih storitev. Ključni so tudi

zagon kapitalskega trga, privabljanje tujih investicij in stabil-

no zakonodajno okolje. Potrebna je dolgoročna strategija za

dvig konkurenčnosti, nadgradnja pokojninskega sistema ter

boljše upravljanje domačega kapitala. V ospredje postavljajo

tudi krepitev ekonomske odpornosti, vključno s prehransko

in energetsko suverenostjo. Predstavniki gospodarstva so iz-

postavili tudi potrebo po oblikovanju nove dolgoročne strate-

gije za dvig mednarodne konkurenčnosti ter večji vključenosti

gospodarstva v oblikovanje politik.

Med ključnimi izzivi še naprej izpostavljajo nizko produktivnost,

visoko davčno obremenitev dela, energetsko negotovost, togost

delovno-pravne zakonodaje, administrativno zapletenost in po-

manjkanje delovne sile.

V imenu Gospodarskega kroga so tokrat stanje v gospodarstvu

predstavili predsedniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS),

Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice

Slovenije (TZS) in Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

»Na GZS že ves čas opozarjamo in podajamo predloge, kako iz-

boljšati poslovno okolje na najbolj pomembnih segmentih delo-

vanja podjetij, kjer nikakor nismo konkurenčni, kar rezultati lestvi-

ce konkurenčnosti IMD ponovno potrjujejo,« je uvrstitev Slovenije

komentiral Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice

Slovenije, in dodal: »Če že drugo zaporedno leto ne bomo do-

segli pričakovane gospodarske rasti Slovenije med 2 in 2,5 %,

bo to pomenilo izgubljeni leti, ki ju ne bomo mogli nadomesti-

ti.« Za namen povečanja konkurenčnosti predlaga pet sklopov

ukrepov. Na področju davkov in prispevkov moramo razbremeniti

delo – kratkoročno s postopno uvedbo prispevka za dolgotrajno

oskrbo ter ureditvijo ugodnejše davčne obravnave čezmejnega

opravljanja storitev. Tako za podjetja kot zaposlene pa je treba

dolgoročno zmanjšati davčni primež. Nadalje je naštel: »Po vzo-

ru drugih evropskih držav pozivamo vlado k pripravi ukrepov za

blažitev cen energije vsaj za energetsko intenzivna podjetja, ki

so v industriji materialov. Na področju investicij v gospodarstvo je

treba okrepiti investicije v podjetniškem sektorju – zlasti v neop-

rijemljivi kapital ter v transportno, komunikacijsko in energetsko

infrastrukturo. Pospešiti je treba digitalni prehod, povečati inova-

cijsko učinkovitost, kakovost javnih storitev z vpeljavo sodobnih

metod upravljanja ljudi in nagrajevanja. Vlado pozivamo k zmanj-

šanju nesorazmerne birokracije in da s konkretnimi ukrepi pospe-

ši dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, izdaje različnih do-

voljenj, zaposlovanja tujcev … Na področju trga dela predlagamo

ukrepe za povečanje motivacije nezaposlenih za vrnitev na trg

dela, spodbujanje podaljševanja aktivnosti starejših, ki zmorejo

in želijo delati več ter pospešitev postopkov zaposlovanja tujcev,

kjer primanjkuje domačih zaposlenih.«

Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije,

je dodal, da »glede na vse obremenitve, tako ﬁnančne kot admi-

nistrativne, ki smo jim bili v zadnjem letu priča, padec za sedem

mest v segmentu domačega gospodarstva na lestvici IMD ne

preseneča. Med 69 državami smo na repu lestvice na področju

delovno-pravne zakonodaje in nizke privlačnosti za tuje investi-

torje. Močan padec je tudi v gradbeni dejavnosti, kar gre pripisati

tudi zapletenim in zamudnim birokratskim postopkom.« To, da na

lestvici IMD nismo napredovali, pomeni, kot je izpostavil, »da svo-

jih konkurenčnih prednosti nismo izkoristili. In ko opozarjamo na

padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je treba pogle-

dati tudi ostale napovedi neodvisnih institucij. Soočeni smo z naj-

večjim padcem bruto domačega proizvoda med vsemi državami v

Evropski uniji, Banka Slovenije pa je v najnovejši napovedi znižala

gospodarsko rast z 2,2 na 1,3 odstotka. Negotove razmere se naj-

bolj kažejo v upadu investicijske dejavnosti tako v industriji kot v

gradbeništvu, v znižanju izvoza in tudi v povečanem pesimizmu

potrošnikov, kar občutijo tudi obrtniki in podjetniki v storitvenih

panogah.«

»Ekonomski kazalniki razvoja Slovenije kažejo, da smo v celoti

zanemarili ekonomski vidik razvoja, na kar nas tudi letos opozarja

IMD lestvica konkurenčnosti, po kateri je Slovenija v zadnjih dveh

letih drastično zdrsnila kar za 8 mest. Poleg tega smo v Sloveniji

v letošnjem letu priča tudi upadu gospodarske rasti, kar pomeni,

da je skrajni čas, da vlada svojo ekonomsko politiko spremeni in

jo obrne v pravo, torej v pozitivno smer. V gospodarstvu namreč

dosegamo nižjo rast izvoza, naša produktivnost in zasebne inve-

sticije stagnirajo, podjetja se selijo v tujino, zasebna potrošnja je

kljub rasti plač zaradi previdnosti in negotovosti potrošnikov re-

alno na ravni leta 2021,« je izpostavila predsednica Trgovinske

zbornice Slovenije mag. Mariča Lah. Ob tem je dodala, da mo-

ramo »razvojni fokus usmeriti v kakovostni in stabilni zakonodajni

WWW.TZSLO.SI

okvir z odpravo številnih birokratskih ovir za podjetja, vzpostaviti

predvidljiv davčni sistem, ki ne bo negativno vplival na konku-

renčnost našega gospodarstva, zmanjšati odliv kupne moči v tu-

jino. Odpraviti je potrebno državno regulacijo in s tem zagotoviti

nemoteno delovanje notranjega trga EU. Prav tako je nujen dialog

z gospodarstvom.«

Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške go-

spodarske zbornice, je poudarila, da je »Slovenija visoko oce-

njena kot poslovna lokacija z učinkovito digitalno infrastrukturo

in inovacijam prijaznim okoljem, vendar ji zaradi kroničnih loka-

cijskih pomanjkljivosti grozi, da bo izgubila svojo privlačnost. Na

področju že kroničnih slabosti, kot so visoka davčna obremenitev,

neučinkovitost javne uprave, toga delovnopravna zakonodaja in

predvidljivost gospodarske politike, ni opaziti izboljšanja.«

Padec predelovalne in industrijske proizvodnje

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da je sosednja

Avstrija ohranila 26. mesto, Madžarska napredovala za 6 mest,

medtem ko sta Italija in Hrvaška nekoliko poslabšali lanskoletno

uvrstitev. Nemčija kot najpomembnejša zunanjetrgovinska par-

tnerica je svojo pozicijo izboljšala za 5 mest in se uvrstila na 19.

mesto. »Med vodilnimi 10 državami je večina manjših držav, kar

pomeni, da so pogoji za visoko uvrstitev odvisni predvsem od do-

mačih okoliščin, na katere vplivajo države same. Stanje na lestvi-

ci IMD najbolje odražajo dejavnosti, ki so izvozno konkurenčne,

med katerimi bi izpostavil predelovalne dejavnosti,« je pojasnil.

Podatki o dinamiki industrijske proizvodnje v Sloveniji kažejo, da

je ta precej šibka od začetka energetske krize v letu 2022, hkrati

pa zaostaja za navadnim povprečjem držav EU-27. Od povprečne

ravni v letu 2021 je bila aprila letos v Sloveniji nižja za 1,6 %, pri

povprečni državi EU-27 pa je bila višja za 3,3 %. Za razliko od

EU-27, kjer se je industrijska proizvodnja v zadnjem četrtletju v

povprečju nekoliko povečala, se je v Sloveniji še dodatno znižala.

Glede dobičkov gospodarskih družb, ki se jih v javnosti večkrat

omenja, je Ivanc pojasnil: »Podatki iz letnih poročil gospodarskih

družb v predelovalni dejavnosti kažejo, da se je realna prodaja

v lanskem letu znižala za 1,5 %, dodana vrednost je porasla le

za 0,4 % realno, medtem ko je visoka rast stroškov dela vplivala

na realno 3,3 % nižji EBITDA. Ob tem je bil plačan davek iz do-

bička realno višji za 18 %, neto dobiček pa je bil nižji za šestino.

Slednji je drugo zaporedno leto upadel in je bil najnižji po letu

2020.« V zadnjih 12 mesecih je industrijska proizvodnja stagni-

rala. Močneje je upadla v 9 skupinah dejavnosti, predvsem tistih,

ki so vezane na industrijo kompleksnih strojev in avtomobilov,

gradbeništvo ter dejavnosti z velikim pomenom stroškov dela v

dodani vrednosti. Okrepila se je le pri električnih napravah, ob-

lačilih, kovinah in kemičnih izdelkih, pri čemer je okrevanje pri

zadnjih dveh povezano tudi z velikim krčenjem proizvodnje v času

vrhunca energetske krize. »Kazalnik razpoloženja v predelovalni

dejavnosti se tudi v maju še ni okrepil in je bil nižji kot v povprečni

državi EU-27, kar ne kaže na izboljšanje stanja v drugem kvartalu

letošnjega leta. Padec BDP v 1. četrtletju je v največji meri odraz

padca v predelovalni dejavnosti, kjer se je v tem obdobju realna

dodana vrednost skrčila za 2,5 %. V kolikor bi se ponovilo še eno

slabo četrtletje, bi to lahko že vodilo v dvig stroškov zadolževanja

in rebalans proračuna, ker bi bili korespondenčni davčni prilivi iz

naslova upočasnjene gospodarske dinamike nižji od zdaj predvi-

denih,« je sklenil.

Svoja pisna stališča so posredovali tudi nekateri drugi predsedni-

ki organizacij, ki sestavljajo Gospodarski krog.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš:

»Ob nazadovanju konkurenčnosti Slovenije v preteklih letih tudi

danes med ključnimi izzivi ostajajo produktivnost, energetska

negotovost in pomanjkanje delovne sile. Kljub temu, da je še

lani Slovenija ohranila konkurenčne prednosti na področju med-

narodne trgovine, najnovejši podatki o negativni rasti BDP za 1.

četrtletje 2025 kažejo, da se je trend spremenil. V trenutni go-

spodarski negotovosti je ključno ohranjanje delovnih mest in re-

šitve, ki bodo omogočale prilagoditev gospodarskim razmeram.

Ne moremo več graditi rešitev na dodatnem obremenjevanju dela

oz. zaposlitve – ne preko davkov ne preko prispevkov in ne preko

administrativnih bremen, temveč na spodbujanju inovativnosti in

produktivnosti.«

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov (ZDO-

PS) Marko Lotrič: »Delo se mora splačati: konkurenčnost zahteva

več kot le preživetje. Slovenija je šele na 19. mestu med 27 člani-

cami EU in na 16. mestu med 19 članicami evroobmočja (poročilo

ne vključuje Malte). Slabše so uvrščene le še Grčija, Hrvaška in

Slovaška. Gre za najslabšo uvrstitev v zadnjih 5 letih kot ugotavlja

poročilo. Največja težava je vse manj privlačno poslovno okolje:

neustrezna davčna politika, spremembe delovno pravne zakono-

daje, neprivlačne spodbude za tuje investitorje ter preobsežna

birokracija. Vse to se že odraža v krčenju investicij in gospodar-

ski aktivnosti v zadnjem letu. Glede na predstavljeno IMD študijo

2025 pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da postajamo kot družba vse

manj ﬂeksibilni in prilagodljivi ter vse manj razumemo potrebe

po ekonomskih reformah, ki so v današnjih razmerah nujne za

ohranitev dolgoročne konkurenčnosti. Ob teh rezultatih se tudi ne

morem znebiti občutka, da samo podjetniki vidijo oziroma obču-

tijo težave in so primorani se prilagajati, medtem ko se druga dva

socialna partnerja zgolj fokusirata na krepitev socialne države za

vsako ceno.«

Predsednik AmCham Slovenija Enzo Smrekar: »Konkurenčnost

je temeljnega pomena za dolgoročno družbeno blaginjo. Le v

okolju, ki spodbuja inovacije, omogoča stabilnost, privablja talen-

te in nagrajuje ustvarjalnost, lahko gradimo uspešno in vključu-

jočo prihodnost. Brez konkurenčnega gospodarstva ni dovolj ka-

kovostnih delovnih mest, ni vlaganj v zdravstvo in izobraževanje.

Ni športa in kulture. Zato je konkurenčnost temelj, na katerem

stoji naša zmožnost, da kot družba napredujemo, skrbimo za vse

generacije in ostajamo odprti v svet.«

Luka Vesnaver, predsednik Britansko-slovenske gospodarske

zbornice: »V Britansko-slovenski gospodarski zbornici pričakuje-

mo ciljno usmerjene ukrepe (še obstoječe) vlade za izboljšanje

poslovnega okolja v Sloveniji s poudarkom na področju privablja-

nja tujih investitorjev, ki bodo v državo pripeljali visoko kvaliﬁcira-

na delovna mesta in znanje (tudi v drugih industrijskih panogah,

ne zgolj farmaciji). Za dosego tega cilja so potrebni ukrepi, ki

bodo usmerjeni predvsem v popolno spremembo plačnega siste-

ma z znižanjem davčnega primeža osebnih dohodkov, obdavčitve

bonusov in opcij. Hkrati pa je nujna digitalna transformacija dr-

žavne uprave in uvedba obveznega drugega stebra v pokojninski

reformi, ki bi dal zagon kapitalskemu trgu za investicije v domača,

tudi zagonska podjetja.«

Blaž Brodnjak, predsednik nadzornega sveta Združenja bank

Slovenije (ZBS) in predsednik uprave NLB: »Geopolitične raz-

mere v svetu se izjemno hitro spreminjajo in to na način, ki je

bil pred nekaj leti nepredstavljiv. Varnost v Evropi ni več nekaj

samoumevnega, temveč je čez noč postala izjemo krhka dobrina

in ključna prioriteta, če želimo nasloviti izzive demografskega in

zelenega prehoda. Slovenija je ob tem ena izmed najbolj odprtih

ekonomij na svetu in z enormnim potencialom za nadaljnji razvoj,

vendar pa našo konkurenčnost duši preobsežna regulacija, dol-

gotrajnost in nepreglednost administrativnih postopkov ter ne-

predvidljivo davčno in pravno okolje. Slovensko gospodarstvo je

že ničkolikokrat dokazalo, da zna in zmore in tudi tokrat ne bo nič

drugače. Zato je res skrajni čas, da omogočimo primerljive konku-

renčne pogoje in Slovenija bo znova zvezda Evrope.«

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

Benjamin Jošar, predsednik Upravnega odbora Združenja

družb za upravljanje investicijskih skladov – (ZDU GIZ): »Med-

narodna konkurenčnost gospodarstva je za majhno državo, kot je

Slovenija, izjemno pomembna. Želim si, da sprejmemo strategi-

jo razvoja mednarodne konkurenčnosti države, podobno, kot že

imamo in izvajamo strategijo razvoja trga kapitala. Taka strategija

bi morala vsebovati jasno zavezo in konkretne korake, kako bi

Slovenija v petih letih prišla med dvajset mednarodno gospodar-

sko najkonkurenčnejših držav.«

Predsednik Združenja Manager dr. Iztok Seljak: »Slovensko

gospodarstvo je zelo odprto in izvozno naravnano, zelo vpeto v

mednarodne tokove. Zato je njegova konkurenčnost toliko bolj

pomembna za Slovenijo, saj smo lahko v mednarodnem prostoru

uspešni zgolj, če lahko tekmujemo z drugimi in če imamo pogo-

je, da v teh tekmah zmagujemo. Cilj naših ambicij bi moralo biti

ustvarjanje globalnih zmagovalcev! Priporočila, ki izhajajo iz IMD-

-jeve lestvice konkurenčnosti, bi zato morali vzeti z vso resnostjo,

če želimo vzdrževati in nadgrajevati slovensko družbo blaginje, ki

je tudi zaradi demografskih izzivov pod vedno večjimi pritiski. Že

leta pozivamo politiko in vse deležnike, da na podlagi teh rezul-

tatov in s konstruktivnim dialogom začnemo z ukrepi usmerjeno

naslavljati glavne izzive naše konkurenčnosti, in da vsak pri sebi

prevzamemo za to svoj del odgovornosti.«

Matjaž Čemažar, predsednik Skupine podjetij z notranjim last-

ništvom: »Slovenski trg kapitala je plitvejši in manj razvit kot v

sosednjih državah. Zato so možnosti za učinkovito prestrukturira-

nje lastništva omejene. V naslednjem desetletju bo več kot 6.000

slovenskih družinskih podjetij potrebovalo nasledstveno rešitev,

na to pa jih je pripravljenih zgolj 9 %. Notranje lastništvo je lahko

ena ključnih alternativ, saj omogoča stabilen prenos, ohranjanje

lokalnega kapitala in kontinuiteto poslovanja. Bo pa za njegovo

širšo uveljavitev potrebno sprejeti bolj atraktivne zakonodajne

rešitve - trenuten predlog zakona o lastniških zadrugah je le ena

od njih, dodelati bi bilo treba tudi zakon o udeležbi delavcev pri

dobičku. Po drugi strani pa bi bilo treba odločno spodbuditi razvoj

trga kapitala, tudi preko aktivacije bančnih prihrankov ljudi v bolj

produktivne oblike. Slovenci varčujemo veliko, a premalo donos-

no – tovrstna sredstva bi lahko, ob ustreznih instrumentih in pod-

porni politiki, postala temelj novega kroga lastniškega kapitala

znotraj slovenskega gospodarstva. Ljudem bi tako dali priložnost,

da postanejo bodisi klasični vlagatelji bodisi solastniki podjetij,

kjer so aktivni.«

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože

Podgoršek: »Geopolitične spremembe, vojna žarišča in zdra-

vstvena tveganja zadnjih nekaj let puščajo negativne posledice

tudi v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Po prvi oceni stanja

v kmetijstvu v letu 2024 je bil faktorski dohodek v tem letu pod-

povprečen ter med ekonomsko manj uspešnimi leti v daljšem ča-

sovnem obdobju. Nadaljuje se trend rasti vrednosti uvoza. V letu

2025 pa smo na področju kmetijstva in gozdarstva situacijo še

dodatno zaostrili s paketom zakonodaje, ki prihaja v Državni zbor.

V kolikor bodo sprejeti prvotni predlogi zakonodaje, bomo s tem

dodatno zaostrili pogoje kmetovanja v naši državi do te mere, da

je resno ogrožen obstoj nekaterih družinskih tržno usmerjenih

kmetij. In to v času, ko sta prehranska varnost in suverenost na

preizkušnji. Zato se resno sprašujemo, kako naprej.«

Slovenija na lestvici konkurenčnosti IMD

Slovenija je pri gospodarski uspešnosti uspela ohraniti uvrstitev

zaradi rasti zaposlenosti in kupne moči prebivalstva ter boljše

ocene odpornosti na gospodarske cikle. Nasprotno je izgubila

zaradi nizke rasti BDP, padca investicij in gradbeništva ter nizkih

mednarodnih investicij. Pri vladni učinkovitosti je izguba dveh

mest odražala večjo nevarnost davčnih utaj, nestimulativno dav-

čno politiko, oceno o šibki vzdržnosti pokojninskega sistema in

šibki učinkovitosti upravljanja javnih ﬁnanc. Tudi pri poslovni za-

konodaji smo se poslabšali. Na drugi strani je bil javno ﬁnančni

primanjkljaj nižji, tudi pri indeksu doseganja ciljev trajnostnega

razvoja in indeksu demokracije smo napredovali. Pri poslovni

učinkovitosti je Slovenija napredovala zaradi dviga produktivnosti

in učinkovitosti ter večje odzivnosti podjetij na priložnosti v oko-

lju. Šibka plat je bila percepcija menedžerjev glede odnosov in

vrednot, slabo razumevanje potreb za ekonomske reforme in slab

dostop do usposobljenih tujih zaposlenih. Pri infrastrukturi je Slo-

venija izgubila dve mesti zaradi slabšanja kibernetske varnosti,

pomanjkljivosti zakonodaje za podporo in razvoju tehnologij in ﬁ-

nanciranja visoko-tehnološkega razvoja. Tudi kakovost zračnega

prometa je šibka, stroški elektrike za industrijske uporabnike so

previsoki, raziskovalna oprema pa je zastarala.

Vir: Povzeto po sporočilu za javnost Gospodarskega kroga z dne

17. 6. 2025. M.L.

III SPLOŠNA ZAKONODAJA

Dne 19. 6. 2025 je stopil v veljavo nov Zakon o medicinskih pripomočkih

V Uradnem listu RS, št. 40/25, je objavljen nov Zakon o medicin-

skih pripomočkih (v nadaljevanju: zakon), ki je stopil v veljavo

19. 6. 2025.

Zakon ureja:

 področje medicinskih pripomočkov, dodatkov za medicinske

pripomočke, pripomočkov brez medicinskega namena ter in

vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov (v nadaljevanju:

pripomočki),

 pristojne organe za izvajanje Uredbe 2017/745/EU, Uredbe

2017/746/EU in Uredbe 2022/123/EU,

 jezik,

 ponovno obdelavo in nadaljnjo uporabo pripomočkov za en-

kratno uporabo,

 vzpostavitev informacijskega sistema Javne agencije Repu-

blike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v na-

daljevanju: JAZMP),

 pogoje za distributerje medicinskih pripomočkov,

 izredno odobritev dajanja pripomočkov na trg,

 informacije za paciente, ki jim je bil vsajen pripomoček, in in-

formacije, ki jih hranijo zdravstvene ustanove,

 omogočanje pošiljanja informacij nestrokovnjakom,

 oglaševanje,

 registracijo poslovnih subjektov in pripomočkov,

 klinične raziskave in študije učinkovitosti,

 vigilanco,

 pristojbine,

 prekrške in sankcije za kršitve določb Uredbe 2017/745/EU,

Uredbe 2017/746/EU, Uredbe 2022/123/EU in zakona.

Skladno z Uredbo (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Di-

rektive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št.

1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/

EGS pomeni »medicinski pripomoček« vsak instrument, aparat,

napravo, programsko opremo, vsadek, reagent, material ali drug

WWW.TZSLO.SI

predmet, za katerega je proizvajalec predvidel, da se uporablja

samostojno ali v kombinaciji za ljudi za enega ali več naslednjih

speciﬁčnih medicinskih namenov:

 diagnosticiranje, preventivo, spremljanje, predvidevanje,

prognozo, zdravljenje ali lajšanje bolezni;

 diagnosticiranje, spremljanje, zdravljenje, lajšanje poškodb

ali invalidnosti ali nadomestilo zanje;

 preiskovanje, nadomeščanje ali spreminjanje anatomije ali

ﬁziološkega ali patološkega procesa ali stanja;

 pridobivanje informacij z in vitro preiskavami vzorcev, prido-

bljenih iz človeškega telesa, vključno z darovanimi organi,

krvjo in tkivi, in ki svojega glavnega predvidenega učinka na

človeško telo ne dosega na farmakološki, imunološki ali me-

tabolični način, vendar so mu ti procesi v pomoč pri njegovem

delovanju;

 pripomočki za nadziranje spočetja ali pomoč pri njem;

 izdelki, posebej namenjeni čiščenju, razkuževanju ali sterili-

zaciji pripomočkov.

IZPOSTAVLJA!

Predlagatelj zakona je prisluhnil predlogom Trgovinske zbor-

nice Slovenije v procesu postopka sprejemanja tega zakona,

še posebej izpostavljamo:

Distributerju, to je vsaka ﬁzična ali pravna oseba v dobavni ve-

rigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik in omogoča dostopnost pripo-

močka na trgu, dokler ta ni dan v uporabo, ki omogoča dosto-

pnost izključno pripomočkov iz četrtega odstavka 21.člena

tega zakona, se pred začetkom izvajanja dejavnosti na trgu

Republike Slovenije ni potrebno registrirati v informacijski

sistem JAZMP (prvi odstavek 15. člena zakona), prav tako pa

tudi ne plačevati pristojbine JAZMP (drugi odstavek 32. člena

zakona).

Pripomočki iz četrtega odstavka 21. člena zakona so pripomočki,

za katere lahko poslovni subjekti omogočajo dostopnost nestro-

kovnjakom brez osebe za strokovno svetovanje, in so naslednji:

 pripomočki razreda I, ki jim v skladu s točko (d) oddelka 23.1

poglavja III Priloge I Uredbe 2017/745/EU ni priloženo navodi-

lo za uporabo,

 in vitro pripomočki, za katere v skladu s točko (d) oddelka 20.1

poglavja III Priloge I Uredbe 2017/746/EU navodilo za uporabo

ni potrebno oziroma ni priloženo pripomočku, ali

 pripomočki, ki jih JAZMP na podlagi strokovne presoje tvega-

nja pri uporabi uvrsti na seznam pripomočkov, katerih dosto-

pnost lahko poslovni subjekti omogočajo brez strokovnega

svetovanja.

Poenostavljeno rečeno gre za pripomočke z nižjo stopnjo tve-

ganja oziroma pripomočke, pri katerih je način uporabe splošno

znan ali je tveganje ob njihovi napačni uporabi majhno. Gre za

pripomočke, katerim ni priloženo navodilo za uporabo ali za pri-

pomočke, ki spadajo v vrsto pripomočka na posebnem seznamu,

ki ga vodi JAZMP.

Na seznam, ki ga vodi JAZMP se lahko uvrstijo pripomočki:

 ki niso namenjeni izključno uporabi v okviru opravljanja zdra-

vstvene dejavnosti poklicnih uporabnikov,

 ki se ne pogoltnejo, vdihavajo ali uporabljajo rektalno ali vagi-

nalno, razen lubrikantov in prezervativov/kondomov,

 ki se v človeškem telesu ne absorbirajo,

 ki so diagnostični pripomočki, in sicer takšni, ki ne vplivajo na

jemanje zdravila ali določanje odmerka zdravila,

 pri katerih ni mogoče zlorabe,

 ki ne morejo prikriti simptomov hujše bolezni,

 pri katerih v zadnjih dveh letih niso bili zabeleženi nobeni ne-

želeni učinki oziroma v zvezi z njim niso bili izvedeni varno-

stni/korektivni ukrepi,

 razreda tveganja I in IIa ter prezervativi/kondomi,

 ki ne vsebujejo zdravil,

 pri katerih uporabnik pred prvo uporabo ne potrebuje stro-

kovne pomoči pri izbiri velikosti, modela ali druge podobne

lastnosti, razen očala za branje,

 ki niso na seznamu pripomočkov ZZZS, razen plenice za in-

kontinenco.

V zvezi s plačevanjem pristojbin JAZMP (32. člen zakona) je

potrebno izpostaviti naslednje:

 Za stroške izvajanja nalog in postopkov, ki jih JAZMP izva-

ja na podlagi tega zakona, Uredbe 2017/745/EU in Uredbe

2017/746/EU, predlagatelj plača pristojbino JAZMP.

 Priglašeni organi, proizvajalci, pooblaščeni predstavniki,

uvozniki, distributerji, razen distributerjev, ki omogočajo

dostopnost izključno pripomočkov iz četrtega odstavka

21.člena tega zakona, proizvajalci pripomočkov, izdelanih

za posameznega uporabnika, obdelovalci pripomočkov, zdra-

vstvene ustanove, ki proizvajajo in uporabljajo pripomočke v

zdravstvenih ustanovah, plačujejo JAZMP letne pristojbine

za vzdrževanje sistema, spremljanje trga medicinskih pripo-

močkov in aktivnosti proizvajalcev, priglašenih organov, uvo-

znikov, distributerjev in zdravstvenih ustanov ter preverjanje

izpolnjevanja pogojev, določenih s tem zakonom, Uredbo

2017/745/EU in Uredbo 2017/746/EU.

 Za zavezance, ki zagotovijo ustrezno ločeno računovod-

stvo in vodijo ločene računovodske evidence v svojih raču-

novodskih sistemih, tako da je jasno razlikovanje med de-

javnostjo s pripomočki in drugo dejavnostjo, je osnova za

določitev letne pristojbine čisti letni prihodek, ustvarjen

na podlagi prometa s pripomočki.

 Za zavezance, ki ne vodijo ločenega računovodstva v skla-

du s prejšnjim odstavkom, je osnova za določitev letne pri-

stojbine čisti letni prihodek zavezanca.

 Višina in načini plačila pristojbin se določijo v tariﬁ za pripo-

močke, ki jo izda svet JAZMP v skladu z zakonom, ki ureja

javne agencije. B.K.

Uredba o ugotavljanju kritičnih subjektov

V Uradnem listu RS, št. 42/25, je objavljena Uredba o ugotavljan-

ju kritičnih subjektov, ki je začela veljati 14. 6. 2025.

Uredba, sprejeta na podlagi novega Zakona o kritični infrastruktu-

ri (Uradni list RS, št.102/24), določa podsektorje sektorjev kritične

infrastrukture, nosilce sektorjev kritične infrastrukture in z njimi

sodelujoče organe, bistvene storitve, kategorije subjektov, med

katerimi nosilci sektorjev ugotavljajo kritične subjekte, ter mejne

vrednosti kriterijev, ki se uporabljajo za določitev pomembnos-

ti motečega učinka izrednega dogodka na opravljanje bistvenih

storitev subjekta ali od njih odvisnih bistvenih storitev v drugih

sektorjih kritične infrastrukture.

V Prilogi 1 uredbe je kot bistvena storitev po novem opredeljen

»11 Sektor pridelave, predelave in distribucije živil«:

izvajalci živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo izključno z logistiko in

veleprodajo ter industrijsko proizvodnjo in predelavo v velikem

obsegu:

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

 industrijska proizvodnja in predelava hrane v velikem obsegu;

 storitve verige preskrbe s hrano, vključno s shranjevanjem in

logistiko;

 veleprodaja.

V Prilogi 2 uredbe so pod kategorijo subjektov v zgoraj ome-

njenem sektorju opredeljeni izvajalci živilske dejavnosti, kot so

opredeljeni v 2. točki 3. člena Uredbe (ES) št. 178/2002 Evrop-

skega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi

splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evrop-

ske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost

hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene

z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/908 z dne 17. januarja

2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parla-

menta in Sveta glede števila in poimenovanja stalnih znanstvenih

svetov Evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 2024/908 z

dne 20. 3. 2024), ki se ukvarjajo z industrijsko proizvodnjo in

predelavo v velikem obsegu izključno hrane ali s tem poveza-

nim shranjevanjem in logistiko ali veleprodajo živil.

Nosilec tega novega sektorja je ministrstvo, pristojno za kmetij-

stvo, gozdarstvo in prehrano. K.F.

Vročina pri delu – smernice za varno delo v poletni vročini

Obveščamo vas, da je bila leta 2023 z namenom, da bi zmanjšali

tveganja, povezana z vročino na delovnem mestu, pripravljena

posebna publikacija »Vročina pri delu – smernice za delov-

na mesta«. Gre za dokument Evropske agencije za varnost in

zdravje pri delu (EU-OSHA), ki ponuja praktične napotke za de-

lodajalce in zaposlene.

Smernice poudarjajo pomen preventivnih ukrepov, kot so prila-

gajanje delovnega časa, zagotavljanje senčenja in hlajenja, omo-

gočanje pogostih odmorov ter dostop do zadostne količine pitne

vode. Prav tako vključujejo napotke za prepoznavanje zgodnjih

znakov toplotnega stresa in priporočila za ukrepanje v nujnih

primerih. Vodnik je koristen pripomoček za izboljšanje delovnih

pogojev ter zaščito zdravja in varnosti vseh zaposlenih v vročem

okolju. Za več praktičnih napotkov in priporočil si oglejte celoten

vodnik, ki je na voljo na portalu »Varnost in zdravje pri delu«

ter na spletni strani TZS pod zavihkom »Varnost in zdravje pri

delu«.

Ob tem dodajamo, da Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje var-

nosti in zdravja delavcev na delovnih mestih opredeljuje obve-

znosti delodajalca, da zagotovi ustrezno temperaturo zraka v de-

lovnih prostorih, ki ustreza ﬁziološkim potrebam delavcev glede

na naravo njihovega dela (razen v hladilnicah, kjer se upošteva

kriterije za delo v mrazu).

Zakonske zahteve v Sloveniji jasno določajo, da temperatura zra-

ka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C, razen v tako

imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer je dovoljeno višje tem-

peraturno območje, vendar pod posebnimi pogoji. Ključna merila

so opredeljena v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

ter Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja

delavcev na delovnih mestih. Poleg zgornje meje temperature

mora delodajalec zagotoviti, da pomožni prostori, hodniki in sto-

pnišča, ki so povezani z vročimi delovnimi prostori, ne presegajo

+20 °C.

Vsak delodajalec mora v Izjavi o varnosti z oceno tveganja oce-

niti tveganja, povezana z vročino in določiti potrebne ukrepe za

zmanjšanje negativnih vplivov temperaturnih razmer na varnost

in zdravje delavcev. Dokument vključuje ukrepe za zmanjševanje

tveganj, povezanih z neugodnimi vremenskimi razmerami in je

osnova za organizacijo delovnega procesa, prilagoditev prosto-

rov ter morebitne dodatne zaščitne ukrepe v ekstremnih vremen-

skih pogojih.

Da bi zagotovili varno in prijetno delovno okolje, lahko delodajalci

uvedejo naslednje ukrepe:

 Redno preverjanje in vzdrževanje klimatskih naprav ter ogre-

valnih sistemov.

 Zagotavljanje primernih delovnih oblačil in zaščitne opreme

za delo v ekstremnih razmerah.

 Organizacija odmorov v klimatiziranih prostorih ali zagotavlja-

nje dodatnega počitka pri visokih temperaturah.

 Izvedba rednih meritev temperature na delovnih mestih in pri-

lagoditev delovnih pogojev glede na ugotovitve.

 Osveščanje zaposlenih o pomembnosti hidracije in prilagodi-

tvi delovnega ritma glede na vremenske razmere.

Vir: Povzeto po spletni objavi na portalu »Varnost in zdravje pri

delu« z dne 16. 6. 2025 in po spletni objavi Inšpektorata RS za

delo z dne 17. 6. 2025. K.F.

V pripravi je nova zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu

Obveščamo vas, da je v okviru pogajalske skupine Ekonomsko-

-socialnega sveta v pripravi naslednja zakonodaja s področja

varnosti in zdravja pri delu:

 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zah-

tevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na

delovnih mestih (pomembno: predlog pravilnika predvideva

dopolnitev ukrepov za varnost in zdravje pri delu na delovnih

mestih na prostem v primeru mraza (temperatura zraka nižja

od – 5 °C) in vročine (temperatura zraka višja od 30 °C), ki se

izvaja tudi v trgovinski dejavnosti npr. prodaja na premičnih

stojnicah in tržnicah),

 Zakon o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na za-

časnih in premičnih gradbiščih (pomembno: začasno ali

premično gradbišče pomeni katerokoli delovišče, na kate-

rem se izvajajo gradbena dela ali vzdrževalna dela kot npr.

gradnja, adaptacije ali opremljanje, spremembe, obnova, po-

pravila, tekoče vzdrževanje, občasno vzdrževanje – barvanje

in čiščenje, zato je ta zakonodaja izredno relevantna tudi za

trgovinsko dejavnost),

 Pravilnik o minimalnih zahtevah za zagotovitev varnosti

in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in

 Pravilnik o usposabljanju koordinatorjev za varnost in

zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.

Hkrati je v pripravi tudi nov Pravilnik o zdravstvenih pregledih

delavcev, ki bo po predvidenem sprejetju nadomestil obstoječi

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni

list RS, št. 87/02 s spremembami in dopolnitvami).

POZIV ČLANOM TZS: Predloge navedenih pred-

pisov, ki so relevantni tudi za trgovinsko dejavnost, si lahko ogle-

date na spletni strani TZS: www.tzslo.si. Vse vaše predloge in

pripombe nam lahko posredujete na e-naslov: karmen.fortuna@

tzslo.si. K.F.

WWW.TZSLO.SI

III ŽIVILA

Predlogi predpisov nove živilske zakonodaje so v obravnavi na Vladi RS

Obveščamo vas, da so bili predlogi novega Zakona o hrani,

Zakona o varni hrani in krmi ter Zakona o kmetijstvu dne 17. 6.

2025 posredovani v obravnavo na Vlado RS.

Predlog Zakona o varni hrani in krmi se navezuje na zakonoda-

jo EU na področju hrane in krme, ki na ravni EU spada v področje

dela DG SANTE. Z zakonom se v celoti ureja področje varnosti

hrane in krme, vključno s prehranskimi dopolnili, živili za posebne

skupine ter materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, ki je

trenutno urejeno v petih zakonih.

S predlaganim zakonom se določajo:

 pristojni organi za izvajanje zakona in pravnih aktov EU ter za

izvajanje nadzora;

 splošne določbe za pristojne organe in organizacije;

 pogoji za dajanje na trg živil, krme ter materialov in izdelkov,

namenjenih za stik z živili;

 pravila za dajanje na trg živil in krme;

 pravila za naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode;

 posebne določbe za živila in krmo;

 zahteve za prehranska dopolnila in živila za posebne skupine;

 mikrobiološka merila za živila, zoonoze, ostanki farmakološko

aktivne snovi in onesnaževala;

 zahteve za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili;

 pravila za vstop v EU in izvoz živil, krme ter materialov in izdel-

kov, namenjenih za stik z živili;

 zbirke podatkov;

 pristojbine za izvajanje uradnega nadzora in stroški uradnega

nadzora;

 nadzor in kazenske določbe,

 prehodne in končne določbe.

Zakon o varni hrani in krmi tako vključuje vsebinska področja, ki

so trenutno urejena v Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti

(ZVMS), Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1), Zakonu o zdravstveni

ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZU-

ZIS) ter Zakonu o krmi (ZKrmi-1), določena področja pa ureja na

novo. Na novo se v zakonu opredeljuje goljuﬁve prakse, bolj po-

drobno določa pravila za opravljanje dejavnosti v zasebnih stano-

vanjskih hišah in prodajo živil na premičnih stojnicah izven tržnic,

opredeljuje zakol živali za lastno porabo, porabo uplenjene divja-

di za lastno domačo porabo lovcev ter pooblastila in odgovornost

usposobljenih oseb za prvi pregled divjadi, doniranje krme ter

uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, za krmo.

Hkrati vam sporočamo, da predlog Zakona o hrani še ni javno

objavljen med vladnimi gradivi, zato vas bomo z njegovo vsebino

seznanili po njegovi objavi. K.F.

Iz Uradnega lista EU

Živila in krma

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1066 zdne 28.maja

2025 o registraciji geografske označbe Aydın Çam Fıstığı

(ZOP) vregistru Unije za geografske označbe vskladu zUred-

bo (EU)2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta - UL EU, št.

L 2025/1066 z dne 2. 6. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1068 zdne 28.maja

2025 oregistraciji zajamčene tradicionalne posebnosti Pulpo

Seco de Adra (ZTP) vregistru Unije za zajamčene tradicional-

ne posebnosti vskladu zUredbo (EU)2024/1143 Evropskega

parlamenta in Sveta - UL EU, št. L 2025/1068 z dne 2. 6. 2025;

 Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/1124 zdne 19.marca

2025 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2018/273 glede

uvoza vina sporeklom iz Kanade - UL EU, št. L 2025/1024 z

dne 3. 6. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1084 z dne 2. junija

2025 ovpisu imena vregister Unije za geografske označbe–

Странджански билков чай / Strandzhanski bilkov chay (ZOP)

- UL EU, št. L 2025/1084 z dne 3. 6. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1086 z dne 2.junija

2025 oodobritvi spremembe speciﬁkacije proizvoda na ravni

Unije za zaščiteno označbo porekla Fiano di Avellino vskladu

zUredbo (EU)2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta - UL

EU, št. L 2025/1086 z dne 3. 6. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1087 z dne 2. junija

2025 oodobritvi spremembe speciﬁkacije proizvoda na rav-

ni Unije za zaščiteno geografsko označbo Chosco de Tineo

vskladu zUredbo (EU)2024/1143 Evropskega parlamenta in

Sveta - UL EU, št. L 2025/1087 z dne 3. 6. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1105 z dne 3. junija

2025 ospremembi Uredbe (EU) št.37/2010 vzvezi zrazvrsti-

tvijo snovi ketoprofen glede mejne vrednosti ostankov vživi-

lih živalskega izvora - UL EU, št. L 2025/1105 z dne 4. 6. 2025;

 Uredba Komisije (EU) 2025/1112 zdne 4.junija 2025 ospre-

membi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega

parlamenta in Sveta glede vključitve naringenina in2-metil-

-1-(2-(5-(p-tolil)-1H-imidazol-2-il)piperidin-1-il)butan-1-ona na

seznam Unije zaromami - UL EU, št. L 2025/1112 z dne 5. 6.

2025. K.F.

III IZOBRAŽEVANJE

Sodelovanje predstavnikov delodajalcev TZS na zaključnih izpitih programa Trgovec v

šolskem letu 2024/2025

Skladno s Pravilnikom o zaključnem izpitu (Uradni list RS, št.

56/08, 50/10, 23/11 in 28/25), Trgovinska zbornica Slovenije že

vrsto let sodeluje na zaključnih izpitih izobraževalnega programa

Trgovec preko svojega predstavnika v šolski komisiji za zaključni

izpit ali šolski izpitni komisiji.

Predstavniki delodajalcev Trgovinske zbornice Slovenije so se

tudi v letošnjem letu v mesecu juniju udeležili zaključnih izpitov

na srednjih šolah v Sloveniji, ki izvajajo izobraževalni program

Trgovec (enota Izdelek oziroma storitev z zagovorom), kjer so

kot četrti član aktivno sodelovali v šolskih izpitnih komisijah. Pri

WWW.TZSLO.SI

T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Barbara Krivic, Tanja Rudolf, Primož Gorenc in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov

(delno ali v celoti) je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska

zbornica Slovenije, Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027

8921 404 pri OTP banki d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo

plačuje 5 % davek na dodano vrednost.

OBRAZEC ZA SODELOVANJE

PREDSTAVNIKOV DELODAJALCEV TZS NA ZAKLJUČNIH IZPITIH

Ime in priimek:

Naslov:

Telefonska številka: E-pošta:

Podjetje:

Sedež podjetja:

priloga: predstavitveni dopis (navedba izobrazbe in delovnih izkušenj)

S podajo te prijave SOGLAŠAM z objavo mojih osebnih podatkov (ime in priimek) na seznamu predstavnikov delodajalcev, ki sodelujejo na zaključnem izpitu, ki je javno

objavljen na spletni strani Državnega izpitnega centra in Trgovinske zbornice Slovenije.

Kraj in datum: Podpis:

Osebne podatke, ki ste nam jih posredovali za namen prijave, bomo skrbno varovali in ravnali z njimi v skladu z veljavno zakonodajo.

Prijave sprejemamo do petka, 11. julija 2025, na elektronski naslov: info@tzslo.si ali po pošti: TZS, Dunajska cesta 167, Ljubljana.



svojem delu so opravili predvsem pregled zaključne naloge (s

področja upravljanja z blagovno skupino živil, tehnike, tekstilij

in drogerijskih izdelkov), spremljali izpraševanje in sodelovali pri

ocenjevanju. Veseli nas, da so se šole v velikem številu odzva-

le vabilu zbornice in se odločile, da k sodelovanju povabijo tudi

predstavnike delodajalcev, ki so se udeležili 17ih zaključnih izpitov

na 13ih različnih šolah, ki izvajajo izobraževalni program Trgovec.

Sodelovanje delodajalcev pri zaključnih izpitih je pomemben ele-

ment sodelovanja med šolami in delodajalci, saj slednjim omogo-

ča vpogled v ustreznost pridobljenega znanja ter kompetenc in

poklicno usposobljenost dijakov, po drugi strani pa šole in dijaki

lahko neposredno pridobijo informacije o potrebnih znanjih in

veščinah ter nenazadnje tudi o možnostih zaposlovanja kadrov v

trgovinski dejavnosti. Podporo udeležbi predstavnikov delodajal-

cev na zaključnem izpitu izražajo tudi šole, saj nastop in predsta-

vitev zaključne naloge s tem pridobi dodatno težo. T.R.

Poziv za sodelovanje predstavnikov delodajalcev TZS na zaključnih izpitih

Trgovinska zbornica Slovenije ima v skladu s Pravilnikom o

zaključnem izpitu (UL RS, št. 56/08, 50/10, 23/11 in 28/25) mož-

nost podati predlog seznama članov iz vrst delodajalcev za so-

delovanje v komisijah za zaključne izpite v nižjem in srednjem

poklicnem izobraževanju.

Skladno z navedenim TZS Državni komisiji za zaključni izpit posre-

duje seznam predstavnikov trgovcev, ki bi želeli sodelovati v šol-

skih komisijah na zaključnih izpitih pri izobraževalnem programu

»Trgovec« v šolskem letu 2025/2026.

Zato pozivamo morebitne zainteresirane kandidate, ki še niso

uvrščeni na seznam, objavljen na spletni strani Državne izpitne

komisije, in bi želeli kot predstavniki trgovcev sodelovati v šolskih

komisijah na zaključnih izpitih pri izobraževalnem programu Trgo-

vec, da se prijavite s kratkim (elektronskim) dopisom na TZS s

sledečo vsebino ter posredujete spodnji obrazec:

 ime in priimek, naslov, telefon, e-pošta,

 delovne izkušnje (skupno število let in razporeditev po letih,

zaželeno je v nekaj stavkih pripisati tudi opis delovnih izku-

šenj – področje: izobraževanje, kadri),

 izobrazba in

 naslov organizacije zaposlitve.

Prijave sprejemamo do petka, 11. julija 2025, na elektronski

naslov: info@tzslo.si ali po pošti: TZS, Dunajska cesta 167, Lju-

bljana. Za dodatne informacije glede sodelovanja predstavnikov

delodajalcev TZS na zaključnih izpitih vam je na voljo Tanja Rudolf

– e-naslov: tanja.rudolf@tzslo.si ali 01 58 98 220. T.R.