1
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
III IZ DELA ZBORNICE
Redna srečanja članov preko številnih
delovnih teles TZS
TZS je v letu 2026 uvedla novost v okviru delovanja različnih de-
lovnih teles (sekcij, komisij, delovnih in projektnih skupin), ki so
namenjene strokovnemu sodelovanju s člani ter oblikovanju zbor-
ničnih stališč, mnenj, pobud in predlogov. Preko rednih srečanj
članov posameznih delovnih teles strokovna služba TZS le-te še
bolj aktivno seznanja z aktualnimi vsebinami ter jih spodbuja k
posredovanju povratnih informacij, ki izhajajo iz prakse kot tudi k
druženju in izmenjavi izkušenj ter dobrih poslovnih praks, ki so še
posebej dragocene za mikro, mala in srednja podjetja.
V mesecu juliju 2026 vas vljudno vabimo na naslednje sre-
čanje:
Na področju tekstila in obutve bo za trgovska podjetja v prihod-
njem obdobju zelo aktualna okoljska zakonodaja, kot posledica
EU Direktive 2025/1892, ki dopolnjuje Direktivo o odpadkih ter
njenega prenosa v nacionalni pravni red. Cilji zakonodaje so pozi-
tivni, vendar pa bodo povezani z izzivi glede izvedbe v praksi, pa
tudi glede dodatnih stroškov.
Poleg že predhodno posredovanih nekaterih informacij na to
temo, vas želimo, tudi v okviru on-line sestanka, seznaniti s
ključnimi že znanimi pravnimi podlagami in obveznostmi, ki jih
te prinašajo za državo. Ob tem se želimo skupaj z vami v razpravi
pripraviti na obdobje, ki je pred nami, ko se bo EU zakonodaja
prenašala v nacionalni pravni red. V nekaterih državah ta prenos
že poteka in s strani članov, ki poslujejo na EU trgu, že zaznavamo
tudi nekatere izzive v praksi.
Vabljeni, da se udeležite on-line sestanka Komisije TZS za
tekstil in obutev, ki bo potekal v četrtek, 16. 7. 2026 ob 9.00
uri, preko ZOOM-a.
Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 10. julij 2026, št. 20/26
TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Poziv za sodelovanje predstavnikov delodajalcev TZS na zaključnih izpitih v
prihodnjem šolskem letu 2026/2027 – www.tzslo.si
Predlagani dnevni red:
1. Predstavitev Direktive EU 2025/1892 in kaj pomeni novost, ki
jo prinaša - sistem razširjene odgovornosti proizvajalca ter kaj
to pomeni za trgovca?
Podane bodo tudi aktualne informacije s strani TZS glede pred-
videne časovnice prenosa direktive v nacionalni pravni red.
2. Razno
Informacija glede aktualnih pobud TZS na področju zakonoda-
je za odpravo administrativnih bremen.
SEZNANJA: Z namenom ažurnega seznanjanja čla-
nov zbornice s predvidenimi srečanji delovnih teles smo na
spletni strani TZS vzpostavili posebno rubriko »STROKOVNA
SREČANJA ČLANOV PREKO DELOVNIH TELES TZS«. Vljudno
vas vabimo, da spremljate naše strokovno delo in se nam pri-
družite na srečanjih ter z nami delite vaše poglede in predloge
do obravnavanih tem.
Prijazno vas naprošamo, da nam vašo udeležbo na zgoraj na-
vedenih srečanjih predhodno potrdite na elektronski naslov:
info@tzslo.si. M.L., M.S., K.F.
III SPLOŠNA ZAKONODAJA
Davčno, finančno in računovodsko področje – objave v Uradnem listu RS
Člane seznanjamo z naslednjimi objavami v Uradnem listu RS, kot
sledi:
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o iz-
vajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.
1121/26 z dne 3. 7. 2026);
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izpol-
njevanju carinske deklaracije, elektronskem poslovanju s
Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih,
ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni
list RS, št. 1096/26 z dne 30. 6. 2026);
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti - v Ura-
dnem listu RS, št. 1124/26 z dne 3. 7. 2026, je objavljena višina
predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Višina predpi-
sane obrestne mere zamudnih obresti je v 2. členu Zakona
o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS,
št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo) določena kot vodil-
na obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8
odstotnih točk. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti
velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. julija 2026,
in znaša 10,40 odstotka. M.S.
Informacija o stanju Predloga Zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač
V okviru zakonodajnega postopka, vezanega na Predlog Zako-
na o kavcijskem sistemu embalaže pijač (EPA: 0014-X, ZKSEP), ki
ga je predlagala poslanska skupina Levica in Vesna, je predlog
zakona dne 1. 7. 2026 obravnaval Državni svet Republike Sloveni-
je. Predlog sta primarno obravnavali Komisija Državnega sveta za
lokalno samoupravo in regionalni razvoj (kot pristojna komisija)
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
ter Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in
finance (kot zainteresirana komisija).
Obe navedeni komisiji Predloga Zakona o kavcijskem sistemu
embalaže pijač nista podprli, tudi z utemeljitvijo, da Slovenija že
zdaj dosega stopnje deležev zbiranja odpadnih plastenk in ploče-
vink, ki so zelo blizu evropskim okoljskim ciljem, zaradi česar bi
bilo smiselno zgolj nadgraditi obstoječi sistem in ne ustanavljati
novega, kavcijskega sistema.
Obeh navedenih sej komisij so se udeležili tudi predstavniki Tr-
govinske zbornice Slovenije, ki so predstavili izzive za trgovce, ki
bi jih uvedba kavcijskega sistema prinesla, predvsem z vidika fi-
nančnih, administrativnih ter zdravstveno-higienskih obremenitev.
Na Trgovinski zbornici Slovenije smo v zvezi s predlogom zakona
opravili tudi več strokovnih razprav in srečanj članov, na katerih
smo prišli do zaključka, da večina trgovcev uvedbe kavcijskega
sistema ne podpira. Sekcija TZS malih trgovcev in zadrug namreč
uvedbe kavcijskega sistema ni podprla, medtem ko sta temu siste-
mu naklonjeni dve trgovski družbi, vendar na način, da bi bil ta sis-
tem izvedljiv v praksi. Poleg tega je bilo v ospredju tudi vprašanje
možnega sofinanciranja tega sistema s strani države, podobno kot
je bilo to ob uvedbi sistema v nekaterih državah članica EU, vendar
odgovori pristojnih organov v povezavi s tem niso bili pozitivni.
Po obravnavi v okviru svojih pristojnih komisij, je Državni svet
RS, na svoji 41. seji dne 1. 7. 2026, sprejel stališče, da predloga
zakona in uvedbe kavcijskega sistema za embalažo pijač ne pod-
pira. Tudi državni svetniki so namreč ocenili, da se Slovenija z ob-
stoječim sistemom ločenega zbiranja evropskim okoljskim ciljem
približuje oziroma jih v primeru pločevink zagotovo že izpolnjuje.
Ob tem dodajamo, da je bila na seji Državnega sveta RS, ki je po-
tekala dne 1. 7. 2026, prisotna tudi ministrica za okolje in prostor,
ki je predstavila stališče Vlade Republike Slovenije, in sicer, da
predloga zakona ne podpira. Ministrica je opozorila, da se Slove-
nija v zvezi z okoljskimi podatki uvršča v sam vrh Evropske unije
in dodatno izpostavila, da evropska Uredba o embalaži in odpad-
ni embalaži (EU 2025/40; PPWR) Sloveniji omogoča doseganje
okoljskih ciljev tudi brez uvedbe kavcijskega sistema. Vlada tudi
ocenjuje, da obstoječi sistem deluje učinkovito, zaradi česar za-
kona ne podpira, bo pa pristopila k izdelavi izvedbenega načrta,
kot je to ob izpolnjevanju cilja 80 % zbranih odpadnih plastenk in
pločevink omogočeno z Uredbo PPWR in česar predlog zakona
sploh ni predvidel.
V naslednjem koraku bo mnenje Državnega sveta RS posredova-
no Odboru za okolje in prostor Državnega zbora RS, ki se mora
do njega opredeliti. Zakonodajni postopek bomo na Trgovinski
zbornici Slovenije še nadalje spremljali ter člane ažurno obveščali
o novostih.
Vir: Delno povzeto po spletni novici Državnega sveta Republike
Slovenije z dne 1. 7. 2026. M.G., M.S.
Iz prejetih obvestil Finančne uprave RS
V nadaljevanju vas seznanjamo z informacijami iz prejetih obves-
til Finančne uprave RS, in sicer:
Carine - Obvestilo o objavi Pravilnika o spremembah in
dopolnitvah Pravilnika o izpolnjevanju carinske deklaraci-
je, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike
Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvaja-
nju carinskih formalnosti
Dne 30. 6. 2026 je bil v Uradnem listu RS objavljen Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izpolnjevanju carinske
deklaracije, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Repu-
blike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvaja-
nju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 14/23, 100/23, 22/25
in 1096/26). Več na portalu FURS - Sodelovanje gospodarstva s
FURS na področju carin, trošarin in okoljskih dajatev.
Carine, Tranzit blaga - Obvestilo glede obvezne uporabe
modula e-Priloge v sistemu SINCTS6
Na spletni strani FURS je objavljena novica glede obvezne upora-
be modula e-Priloge v sistemu SINCTS6. Posredovanje zahteva-
nih dokumentov oziroma listin prek modula e-Priloge je obvezno,
razen kadar je s predpisom določena drugačna oblika predložitve
spremnih listin. Več na portalu FURS - Tranzit in status blaga.
Carine, uvoz blaga - Uporaba zavarovanja tretje osebe, ki
ni navedena v carinski deklaraciji
Na spletni strani FURS je objavljena novica o Uporabi zavarovanja
tretje osebe, ki ni navedena v carinski deklaraciji. Zaznanih je bilo
več primerov, ko se je v carinsko deklaracijo navedlo zavarovanje
tretje osebe, ki ni bila navedena v carinski deklaraciji, brez njenega
soglasja, zato v novici FURS podaja podrobnejša pojasnila o upora-
bi zavarovanja v takih primerih. Več na portalu FURS - Uvoz blaga.
Carine, uvoz blaga - Sprememba Navodila o uveljavljanju
pravice do oprostitve uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki
se plačujejo ob uvozu, št. 2/2019
Na spletni strani FURS je objavljena novica o spremembi Navodila
o uveljavljanju pravice do oprostitve uvoznih dajatev in drugih da-
jatev, ki se plačujejo ob uvozu, št. 2/2019. Sprememba navodila pri-
naša posodobitve oznak podatkovnih elementov, odpravlja oprosti-
tev glede pošiljk zanemarljive vrednosti do 150 EUR ter prenavlja
pravila za diplomatska predstavništva, zaradi uporabe elektronskih
potrdil za neposredno oprostitev dajatev. Navodilo je začelo veljati
1. 7. 2026. Več informacij na portalu FURS - Uvoz blaga.
CBAM - Svet EU sprejel ukrepe za okrepitev mehanizma za
ogljično prilagoditev na mejah
Na zasedanju ECOFIN dne 12. 6. 2026 je bil dosežen splošni
pristop k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
spremembi Uredbe (EU) 2023/956 v zvezi z razširitvijo njenega
področja uporabe na blago nižje v prodajni verigi in ukrepe proti
izogibanju. Trialogi z Evropskim parlamentom bodo potekali pod
irskim predsedstvom Svetu EU, dogovor naj bi bil dosežen še
pred koncem leta. Več informacij na portalu FURS.
Vir: Povzeto po obvestilih Finančne uprave RS z dne 16. 6. 2026,
17. 6. 2026, 19. 6. 2026, 3. 7. 2026 in 6. 7. 2026. M.S.
V teku je raziskava na EU ravni o izvajanju in poenostavitvi posebnih carinskih postopkov,
in sicer postopka carinskega skladiščenja, posebne rabe ter postopkov oplemenitenja
V nadaljevanju člane seznanjamo z vabilom za sodelovanje, in si-
cer ta izhaja iz obvestila Generalnega direktorata za obdavčenje
in carinsko unijo Evropske komisije, s katerim nas je seznanila
Finančna uprava RS, kot sledi:
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo Evropske ko-
misije (DG TAXUD) izvaja raziskavo o izvajanju in poenostavitvi
posebnih carinskih postopkov, in sicer postopka carinskega
skladiščenja, posebne rabe ter postopkov oplemenitenja. Cilj
DG TAXUD je, da se pridobijo določeni podatki v zvezi z izvaja-
njem posebnih postopkov s končnim ciljem, da se ti postopki po-
enostavijo, izboljšajo oziroma se olajša njihovo izvajanje s strani
gospodarskih subjektov. V raziskavo se želi vključiti tudi gospo-
darske subjekte, ki so imetniki dovoljenj za posebne postopke. V
sled tega DG TAXUD poziva gospodarske subjekte, ki so imetniki
2
WWW.T ZSLO.SI
dovoljenj za posebne postopke oziroma druga podjetja, ki se sre-
čujejo oziroma so udeležena v izvajanju teh postopkov, da izpol-
nijo zadevno anketo.
Anketa je anonimna, razen če se bodo imetniki dovoljenj sami odlo-
čili posredovati svoje kontaktne podatke. Rezultati raziskave bodo
predstavljeni izključno v agregirani obliki. Posamezni odgovori ne
bodo posredovani ne nacionalnim carinskim organom ne DG TAXUD.
Povezava do ankete je na naslovu:
https://insights.ipsosinteractive.com/surveys/?pid=S26030493&
supplierId=193&Phase_STAGE=2&Country=25&id=
Obdobje zbiranja podatkov ankete bo trajalo od 30. junija do
31. julija 2026.
Vir: Povzeto po prejetem obvestilu FURS z dne 1. 7. 2026. M.S.
III DELOVNOPRAVNA ZAKONODAJA
Nove višine najnižjih osnovnih plač (NOP) in povračil stroškov v dejavnosti trgovine od
1. 7. 2026 dalje – Uradni list RS, št. 1137/2026 z dne 7. 7. 2026
Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Trgovinska zbornica Slo-
venije, Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica
Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, skladno z 2.
in 6. členom Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti tr-
govine Slovenije (Uradni list RS, št. 1058/2026) objavljajo novo
višino najnižjih osnovnih plač za posamezne tarifne razrede
in višine povračil stroškov prevoza na delo in z dela, prehra-
ne med delom ter službenih potovanj v Sloveniji (dnevnice) v
dejavnosti trgovine Slovenije, ki od 1. 7. 2026 dalje znašajo:
I. Najnižje osnovne plače
Najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede
za delo opravljeno od vključno 1. 7. 2026 dalje znašajo:
Tarifni
razred
NOP v EUR
I. Enostavna dela 948,91
II. Manj zahtevna dela 985,33
III. Srednje zahtevna dela 1.043,85
IV. Zahtevna dela 1.114,27
V. Bolj zahtevna dela 1.242,03
VI. Zelo zahtevna dela 1.373,02
VII. Visoko zahtevna dela 1.637,51
II. Povračila stroškov v zvezi z delom
1. Prevoz na delo in z dela 0,21 EUR
2. Prehrana med delom 7,25 EUR
3. Službena potovanja v Republiki Sloveniji - dnevnice
6 - 8 ur 8,18 EUR
8 – 12 ur 11,68 EUR
nad 12 ur 23,07 EUR
Obrazložitev:
Skladno z 2. členom Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavno-
sti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 1058/2026 – Tarifna prilo-
ga h KPDTS) se najnižje osnovne plače spreminjajo in usklajujejo
izključno 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom
cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI pretekle-
ga leta, vendar ne več kot za 2 % letno. Indeks cen življenjskih
potrebščin SURS I-VI 26 / I-VI 25 znaša 103,0, zato se najnižje
osnovne plače po posameznih tarifnih razredih za delo opravlje-
no od 1. 7. 2026 dalje povišajo za 2 %.
Skladno s 6. členom Tarifne priloge h KPDTS se povračila stroškov
v zvezi z delom uskladijo 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno
z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta /
I-VI preteklega leta. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI
26 / I-VI 25 znaša 103,0, zato se povračila stroškov prevoza na
delo in z dela, prehrane med delom in službenih potovanj v Repu-
bliki Sloveniji od 1. 7. 2026 dalje povečajo za 3 %. B.K.
Projekt »TRGOVINKO nas povezuje« sofinancirata Republika Slovenija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz ESS+. Projekt
se sofinancira iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in
spretnosti ter odzivni trg dela«, specifičnega cilja ESO4.4 »Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter
zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganje za zdravje (ESS+).
III ŽIVILA
Strokovno delo TZS na področju živil – vabljeni k sodelovanju
Trgovinska zbornica Slovenije v okviru evidentiranja predlogov
za odpravo birokratskih ovir tekom poletja nadaljuje z delom
na področju živilske zakonodaje. Vljudno vas vabimo, da nam
posredujete svoje predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo
na področje urejanja Zakona o varni hrani in krmi, torej varnos-
ti živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živi-
li, v vseh fazah pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije,
obveznosti izvajalcev dejavnosti ipd. na e-naslov: info@tzslo.si.
Ob tem vas obveščamo, da na TZS posodabljamo našo publi-
kacijo »Navodila za sledljivost živil v trgovini ter njihov umik/
odpoklic«. Vljudno vabljeni, da se pridružite zbornični projektni
skupini in sodelujete s svojimi predlogi in pobudami tudi pri tem
zborničnem projektu. M.L., K.F.
Naknadna kontrola semena zelenjadnic potrdila izboljšanje kakovosti na trgu
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
(UVHVVR) tudi letos spremlja kakovost in označevanje se-
mena kmetijskih rastlin na trgu. Naknadna kontrola semena
zelenjadnic je pokazala izboljšanje njegove kakovosti. Glavni
razlog za neskladnost ostaja preslaba kalivost kot posledica
starosti semena. Potrošniki naj zato pred nakupom preverijo
datum pakiranja oziroma rok uporabe semena.
Fitosanitarni inšpektorji so v okviru naknadne kontrole na trgu
3
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
oziroma pri nadzoru dobaviteljev vzorčili naključno izbrane partije
semena zelenjadnic. Do konca maja so odvzeli 60 vzorcev se-
mena zelenjadnic in jih poslali v imenovani semenski laboratorij
Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer so opravili analize kakovosti.
V okviru naknadne kontrole, ki jo vsako leto izvajajo fitosanitarni
inšpektorji, se preverja kakovost semena kmetijskih rastlin. Pre-
skus kakovosti obsega ugotavljanje čistote, energije kalitve in
kalivosti. Seme mora biti tudi praktično brez škodljivih organiz-
mov, ki zmanjšujejo njegovo uporabnost in kakovost. Če rezultati
analiz ne izpolnjujejo predpisanih zahtev, se trženje takšnega se-
mena prepove, seme pa se umakne s trga.
Med zelenjadnicami je bilo odvzetih največ vzorcev semena sola-
te (14), sledili so radič (13) in paprika (11), vzorčena pa so bila tudi
semena blitve, peteršilja, fižola, korenja, endivije, repe, zelene in
zelja.
Neskladnosti so bile ugotovljene pri 14 vzorcih semena zelenjad-
nic, kar predstavlja 23 % vseh odvzetih vzorcev. Med neskladnimi
vzorci je bilo osem vzorcev semena solate, dva vzorca radiča, dva
vzorca paprike ter po en vzorec peteršilja in zelene.
Pri vseh neskladnih vzorcih je bila ugotovljena preslaba kalivost,
ki ni izpolnjevala zahtev zakonodaje. Kljub temu rezultati v pri-
merjavi z letom 2025 kažejo izboljšanje kakovosti semena na
trgu. Letos ni bilo niti enega inšpekcijskega vzorca z ničodstotno
kalivostjo (v letu 2025 štirje), kar pomeni, da med odvzetimi vzor-
ci ni bilo semena, ki bi bilo popolnoma mrtvo.
V letu 2025 je bilo ugotovljenih šest partij semena zelenjadnic
s kalivostjo pod 10 %, letos pa takšnih primerov ni bilo. Najnižja
letos ugotovljena kalivost pri inšpekcijskih vzorcih zelenjadnic je
bila pri peteršilju (24 %). Pri vseh drugih neskladnih vzorcih je bila
kalivost 40 % ali več, vendar še vedno ni dosegala predpisanih
zahtev. Za seme solate je na primer predpisana najmanj 75-od-
stotna kalivost.
Rezultati letošnjih laboratorijskih analiz tako kažejo na izboljšanje
kakovosti semena zelenjadnic na trgu. Kljub temu fitosanitarni
inšpektorji ugotavljajo, da je delež neskladnih vzorcev še vedno
precejšen, zato se bodo nadzori in naknadne kontrole izvajali tudi
v prihodnje.
Glavni vzrok za slabo kalivost ostaja starost semena. Več kot po-
lovica vzorčenega semena zelenjadnic je bila stara tri leta ali več,
zato UVHVVR potrošnikom svetuje, naj pred nakupom preverijo
na embalaži naveden datum pakiranja oziroma rok uporabe. Sta-
rost semena namreč pomembno vpliva na njegovo kalivost.
Natančnejši rezultati naknadne kontrole semena zelenjadnic v
letu 2026 so objavljeni na spletni strani UVHVVR.
Vir: Povzeto po spletni objavi Uprave RS za varno hrano, veteri-
narstvo in varstvo rastlin z dne 2. 7. 2026. K.F.
Iz Uradnega lista EU
Živila in krma
Priporočilo Komisije (EU) 2026/1241 z dne 11. junija 2026
ospremljanju prisotnosti kinolizidinskih alkaloidov vvolčjem
bobu in živilih, pridobljenih iz volčjega boba - UL EU, št. L
2026/1241 z dne 15. 6. 2026;
Priporočilo Komisije (EU) 2026/1243 z dne 11. junija 2026
ospremljanju prisotnosti alkaloidov rožička vkrmi - UL EU, št.
L 2026/1243 z dne 15. 6. 2026;
Uredba Komisije (EU) 2026/1314 zdne 15.junija 2026 ospre-
membi prilog II, III in V k Uredbi Evropskega parlamenta in
Sveta (ES)št.396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za
1,4-dimetilnaftalen, klormekvat, metribuzin, metribuzin-desa-
mino-diketo (metribuzin-DADK), terbutilazin in triklopir vali na
nekaterih proizvodih - UL EU, št. L 2026/1314 z dne 16. 6. 2026;
Priporočilo Komisije (EU) 2026/1307 z dne 11. junija 2026
ospremljanju perfluoroalkilnih snovi (PFAS) vkrmi - UL EU, št.
L 2026/1307 z dne 16. 6. 2026;
Uredba Komisije (EU) 2026/1339 z dne 17. junija 2026
o popravku Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES)
št.396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za fenpirazamin
vali na nekaterih proizvodih - UL EU, št. L 2026/1339 z dne
18. 6. 2026;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1378 zdne 23.junija
2026 ospremembi Izvedbene uredbe (EU)2017/2470 glede
pogojev uporabe in specifikacij novega živila jedrca Jatropha
curcas L. (užitna sorta) - UL EU, št. L 2026/1378 z dne 24. 6.
2026;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1404 z dne 22. ju-
nija 2026 o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi
(EU)2021/404 glede vnosov za Kanado in Združene države
Amerike na seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali obmo-
čij, skaterih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega
materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate
divjadi vUnijo - UL EU, št. L 2026/1404 z dne 24. 6. 2026;
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2026/1375 zdne 23.junija 2026
ospremembi Odločbe2005/290/ES glede pravil za izdajanje
spričeval in vzorca veterinarskega/uradnega spričevala za
uvoz pošiljk svežega mesa domačih prašičev, namenjenega
za prehrano ljudi, iz Kanade vUnijo - UL EU, št. L 2026/1375 z
dne 25. 6. 2026. K.F.
III IZOBRAŽEVANJE
Sofinanciranje individualnih učnih pogodb v poklicnem in strokovnem izobraževanju
Pravice in obveznosti šole, dijaka in delodajalca pri praktičnem
usposabljanju z delom se na podlagi Zakona o poklicnem in stro-
kovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17, 46/19 in
53/24) določi z učno pogodbo, ki je lahko:
individualna učna pogodba, ki jo skleneta delodajalec in di-
jak ter njegovi starši oziroma zakoniti zastopnik ali
kolektivna učna pogodba, ki jo skleneta šola in delodajalec.
Dijak, ki ima sklenjeno individualno učno pogodbo, opravi enkrat
v času praktičnega usposabljanja z delom, praviloma v drugem
letniku, vmesni preizkus. Z vmesnim preizkusom se preveri prak-
tična usposobljenost dijaka in kako vodi predpisano dokumen-
tacijo. Ob tem se preveri tudi pogoje, v katerih poteka praktično
usposabljanje z delom in svetuje delodajalcu o nadaljnjem prak-
tičnem usposabljanju dijaka.
Dolžnosti delodajalca, ki sklene učno pogodbo, so zlasti, da:
dijaku omogoči usposabljanje za pridobitev poklicne izobraz-
be,
skrbi, da bo dijak redno obiskoval šolo in druge obvezne obli-
ke izobraževalnega dela,
dijaku poleg počitnic v skladu s tem zakonom omogoči še naj-
manj šest prostih delovnih dni za pripravo na zaključni izpit,
dijaku izplačuje dogovorjeno nagrado,
dijaku zagotovi prehrano med delom ali mu izplača povračilo
stroškov za prehrano med delom,
4
WWW.T ZSLO.SI
skrbi za varnost pri delu in za zdravje dijaka,
dijaka seznani s predpisi o varnosti pri delu,
skrbi za dobre medsebojne odnose med delavci in dijaki,
nadzoruje, kako dijak vodi predpisano dokumentacijo o prak-
tičnem usposabljanju z delom,
izpolnjuje druge, s pogodbo dogovorjene obveznosti.
Dolžnosti dijaka so zlasti, da:
redno izpolnjuje svoje učne obveznosti,
redno obiskuje pouk in druge obvezne izobraževalne oblike,
se pri izobraževanju ravna po navodilih delodajalca in šole,
varuje poslovno tajnost delodajalca,
se ravna po predpisih o varstvu pri delu.
Izobraževalni program Trgovec predvideva 24 tednov praktič-
nega usposabljanja z delom (v nadaljevanju: PUD) pri delo-
dajalcu, pri čemer se obseg PUD v primeru individualne učne
pogodbe lahko podaljša na največ 53 tednov.
Praktično in teoretično izobraževanje dijaka sme trajati skupno
največ osem ur dnevno, vendar tedensko ne sme presegati z za-
konom in kolektivno pogodbo določene tedenske delovne obve-
znosti, zmanjšane za dve uri. Če traja teoretično izobraževanje
v dnevu pet ur, isti dan ne sme biti praktičnega usposabljanja z
delom pri delodajalcu. Če praktično usposabljanje z delom traja
strnjeno štiri ali več ur dnevno, mora biti dijaku zagotovljeno v
tem času najmanj 30 minut odmora. Dijaku, ki se izobražuje več
kot devet mesecev, mora biti zagotovljeno najmanj osem tednov
počitnic v letu.
Pri praktičnem usposabljanju z delom, ki se izvaja pri delodajalcu, se
glede nočnega dela, odmorov in počitkov, opravičenih odsotnosti z
dela, posebnega varstva mladine ter disciplinske in odškodninske
odgovornosti, uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmer-
ja. Delodajalec lahko nalaga dijaku le tista dela, ki zagotavljajo pri-
dobitev poklicnih zmožnosti v skladu z izobraževalnim programom.
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport sofinancira poklicno
in strokovno izobraževanje za delodajalce, ki so z dijaki sklenili
individualno učno pogodbo. Sofinanciranje obsega materialne
stroške učnega mesta, nadomestilo prehrane v času praktičnega
izobraževanja, stroške prevoza ter delovno in zaščitno obleko.
Zbornica vodi register sklenjenih individualnih učnih pogodb,
zato delodajalce vljudno prosimo, da nam posredujete indivi-
dualne pogodbe, ki jih imate sklenjene neposredno z dijakom
(njegovimi starši oziroma zakonitimi zastopniki).
Za informacije glede verifikacije učnih mest, usposabljanja men-
torjev in sklepanja učnih pogodb se lahko obrnete na info@tzslo.si
ali 01 58 98 212/213. L.Č., K.F.
III JAVNI RAZPIS
Obvestilo Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport – ukrep financiranja gospodarstva
V nadaljevanju vas seznanjamo z naslednjim obvestilom Ministr-
stva za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ) glede podpisa spora-
zumov med MGDŠ in SID banko v skupni vrednosti ene milijarde
evrov. SID banka predstavlja štiri nove programe financiranja za
podjetja, ki podjetjem prinašajo konkretne možnosti za dostop
do ugodnih virov financiranja. Kot navaja MGDŠ so sredstva
namenjena podjetjem vseh velikosti – gospodarskim družbam,
samostojnim podjetnikom, zadrugam in zasebnim zavodom –
za raziskovalno-razvojne projekte, naložbe, krepitev obratnih
sredstev ter za obvladovanje posebnih likvidnostnih potreb.
Programi omogočajo dolgoročno financiranje z ugodnimi pogoji,
možnostjo moratorija ter tudi uporabo intelektualne lastnine kot
oblike zavarovanja.
Enotni okvir, prilagojen potrebam gospodarstva
Vsi programi temeljijo na enotnem finančnem okviru, ki omogoča:
dolgoročne kredite z ugodnimi obrestnimi merami,
možnost moratorija za večjo prilagodljivost denarnemu toku,
fleksibilne načine črpanja in odplačevanja,
uporabo različnih oblik državne pomoči (vključno z de minimis
in regionalno pomočjo za naložbe pri investicijah).
Štirje ciljno usmerjeni programi financiranja
V okviru posojilnih skladov PS8 in PS9 so razviti štirje programi, ki
naslavljajo ključne potrebe podjetij v različnih fazah poslovanja:
Razvijam in raziskujem – kredit za RRI projekte
Program je namenjen financiranju raziskovalnih in razvojnih pro-
jektov, vključno s temeljnimi in industrijskimi raziskavami ter eks-
perimentalnim razvojem. Podjetja lahko pridobijo financiranje za
celotno vrednost projekta (do 85 odstotkov), pri čemer se upošte-
vajo vsi stroški projekta. Projekti se lahko začnejo do tri leta pred
oddajo vloge, zaključiti pa se morajo po oddaji vloge. Posojila so
na voljo od 100.000 evrov z ročnostjo od 2 do 12 let in možnostjo
fleksibilnega črpanja ter odplačevanja.
Investiram – kredit za naložbene projekte
Program podpira investicije podjetij v opredmetena in neopred-
metena sredstva, vključno z vzpostavitvijo novih poslovnih enot,
širitvijo kapacitet, diverzifikacijo proizvodnje ali bistvenimi spre-
membami proizvodnih procesov. Vrednost projekta zajema vse
stroške skladno z računovodskimi standardi. Posojila so na voljo
od 100.000 evrov do 85 odstotkov vrednosti projekta, pri čemer
posamezni projekt ne more presegati 50 milijonov evrov, z roč-
nostjo od 2 do 20 let in možnostjo moratorija do polovice roč-
nosti.
Rastem – kredit za trajna obratna sredstva
Program je namenjen financiranju trajnega povečanja potreb po
obratnih sredstvih, zlasti pri podjetjih, ki rastejo ali izvajajo inve-
sticije in zato potrebujejo dodatno podporo za stabilno poslo-
vanje. Pogoj je, da podjetje izkazuje rast dolgoročnih sredstev.
Posojila so na voljo od 100.000 do 5 milijonov evrov, z ročnostjo
od 2 do 8 let, ob možnosti črpanja v več tranšah in odplačevanja
v prilagojenih obrokih.
Obvladujem – kredit za posebne likvidnostne potrebe
Program je namenjen hitri podpori podjetjem ob nepredvidenih
dogodkih in kriznih razmerah, kot so naravne ali industrijske nes-
reče, izredna stanja, hekerski napadi ali drugi zunanji šoki, na
katere podjetje ne more vplivati. Med takšne zunanje dogodke
sodijo denimo tudi uvedba tarif na uvoz v ZDA in nenadna večja
podražitev fosilnih goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine ali odpo-
ved naročil zaradi prestrukturiranja nemškega avtomobilista VW
(če podjetje lahko utemelji vpliv takšnih dogodkov na njegovo
poslovanje). Omogoča financiranje za obvladovanje likvidnostnih
tveganj in zagotavljanje stabilnega poslovanja. Posojila so na vo-
ljo od 100.000 do 5 milijonov evrov, z ročnostjo od 2 do 12 let in
možnostjo moratorija do polovice ročnosti.
Z uvedbo programov SID banka napovedani finančni mehanizem
pretvarja v konkretno dostopne produkte, ki podjetjem omogo-
čajo, da hitreje zaženejo investicije, okrepijo razvojne aktivnosti
ter učinkoviteje obvladujejo tveganja v negotovem poslovnem
okolju.
Vir: Povzeto po objavi Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport
z dne 1. 7. 2026. M.S.
5
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
III AKADEMIJA TZS
A) Webinar »Persone in prodajni lijak« - 15. 9. 2026, on-line
Vljudno vas vabimo na webinar »Persone in prodajni lijak«, ki bo
potekal dne 15. 9. 2026 od 9.00 do 12.00 ure v on-line obliki.
Webinar je namenjena lastnikom podjetij ter vodjem marketinga in
prodaje, ki želijo bolje razumeti svoje kupce ter vzpostaviti struk-
turiran pristop k pridobivanju novih strank. Namen delavnice je
udeležencem predstaviti, kako lahko na podlagi razumevanja kup-
cev oziroma person oblikujejo učinkovit prodajni lijak, ki omogoča
bolj ciljno usmerjeno komunikacijo in boljše poslovne rezultate.
Udeleženci bodo spoznali, kako opredeliti ključne profile kupcev,
razumeti njihove potrebe, vedenje ter te ugotovitve prenesti v po-
samezne faze prodajnega lijaka. Poseben poudarek bo namenjen
povezavi med razumevanjem kupca in načrtovanjem aktivnosti, ki
vodijo potencialne stranke od prvega stika do odločitve za nakup.
Program webinarja:
Sodobno vedenje kupcev in spremembe v odločanju (Per-
sone).
Kaj pomeni spoznati in definirati ključne profile kupcev?
Uporaba person za ciljno komunikacijo.
Vloga prodajnega lijaka pri pridobivanju strank (The Funnel).
Faze lijaka in vedenje kupcev (AIDA, življenjski cikel).
Kako oblikovati svoj prodajni lijak?
Praktična delavnica: Uporaba AI za definicijo person in aplika-
cijo na trženjski lijak.
Predavatelja:
Aljaž Seliškar, MBA je podjetnik, poslovni strateg in ustanovitelj
EPiQ Business Consulting. Več kot 20 let pomaga podjetjem pri
rasti, razvoju novih poslovnih modelov, učinkovitejšem nastopu
na trgu ter sprejemanju zahtevnih poslovnih odločitev. Svoje izku-
šnje je gradil na področjih marketinga, prodaje, digitalne transfor-
macije in poslovnega razvoja, danes pa kot svetovalec in mentor
sodeluje z startupi, vodstvenimi ekipami in investitorji pri ustvar-
janju trajnostne rasti. Verjame, da so najboljše poslovne zgodbe
rezultat jasne strategije, pogumnih odločitev in dosledne izvedbe.
Klemen Leben je direktor projektov v podjetju Directa d.o.o.,
kjer se ukvarja z vzpostavljanjem marketinških sistemov za rast
podjetij, učinkovitih pristopov za nastop na trgu ter oblikovanjem
strategij za pridobivanje novih strank. Po izobrazbi je diplomant
managementa, svoje izkušnje je gradil kot marketing manager v
turistični panogi, v okviru Directe pa že več kot štiri leta vodi in iz-
vaja projekte na področju marketinga, strategije in razvoja tržnih
pristopov. Verjame, da je uspeh rezultat jasne smeri, kreativnosti
in kakovostne izvedbe.
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!
Splošni pogoji: Za člane TZS znaša kotizacija 65,00 EUR z
DDV na udeleženca, za nečlane pa znaša 150,00 EUR z DDV
na udeleženca. Znesek kotizacije nakažite na TRR pri OTP banki
d.d.: 0400 0027 8921 404 – sklic 3007. Prijavnico in dokazilo o
plačilu nam lahko pošljete po pošti: TZS, Dunajska 167, 1000 Lju-
bljana ali na e-naslov: info@tzslo.si. Znesek vplačane kotizacije
se vrne v primeru, da se pisno odjavite vsaj 3 delovne dni pred
izvedbo dogodka, v nasprotnem primeru vam bomo kotizacijo,
kljub neudeležbi, zaračunali v celoti. Kotizacijo povrnemo tudi v
primeru, da dogodka ne izvedemo, o čemer vas bomo pravočas-
no obvestili, zato vas prosimo, da navedete elektronski naslov,
kamor lahko sporočimo morebitne spremembe oziroma odpo-
ved. S prijavo potrjujete, da so prijavljene osebe predstavniki na-
vedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bo TZS upora-
bljala samo za namen izvedbe dogodka, obveščanja prijavljenih
in posredovanja morebitnih gradiv.Seminar bo izveden ob prijavi
zadostnega števila udeležencev. L.Č., K.F.
PRIJAVNICA
Webinar »Persone in prodajni lijak« - 15. 9. 2026, on-line
Naziv in naslov podjetja:
Davčna številka: Matična številka:
Telefon: E-naslov (OBVEZNO*):
Ime in priimek udeležencev:
1. E-naslov:
2. E-naslov:
Datum: Podpis odgovorne osebe:
S podpisom potrjujemo, da so prijavljene osebe predstavniki navedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bomo uporabljali samo za namen izvedbe tega
dogodka in obveščanja prijavljenih na dogodek ter posredovanje morebitnih gradiv.
III TRGOVINA V ŠTEVILKAH
Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi
vozili ter od popravil le-teh
Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da so bili realni
prihodki v trgovini na drobno (G 47) v maju 2026 glede na maj
2025 višji za 1,7 %, predvsem zaradi visoke rasti prihodkov v tr-
govini z motornimi gorivi (G 47.3), ki so se zvišali za 13,3 %. Pri tej
rasti je treba opozoriti, da je bila v pomembnem delu povezana s
posledicami vojne na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih se je pove-
čalo povpraševanje po motornih gorivih, čemur so sledili tudi višji
prihodki. Boljši vpogled v gibanje prihodkov v trgovini na drobno
6
WWW.T ZSLO.SI
zato dajejo prihodki v trgovini na drobno brez prodaje motornih
goriv, ki so upadli za 0,2 %. V trgovini na drobno z neživili brez
motornih goriv so prihodki narasli za 1,6 %, prihodki v trgovini z
živili pa so upadli za 2,4 %. V trgovini z motornimi vozili (G 45) so
bili prihodki na letni ravni višji za 6,9 %. Iz primerjave desezoni-
ranih prihodkov na mesečni ravni, torej maja 2026 glede na april
2026, izhaja, da so prihodki v trgovini na drobno (G 47) upadli za
0,3 %, pri čemer so se prihodki v trgovini z živili znižali za 1,0 %, v
trgovini z neživili pa za 0,7 %.
Iz kumulativnih podatkov za obdobje januar–maj 2026 glede na
enako obdobje leta 2025 izhaja, da so bili realni prihodki v trgo-
vini na drobno (G 47) višji za 1,8 %. Prihodki v trgovini z motornimi
gorivi (G 47.3) so se v tem obdobju zvišali za 7,5 %, rast trgovine
na drobno brez motornih goriv pa je znašala 0,9 %. V trgovini z
živili so prihodki upadli za 1,6 %, v trgovini z neživili pa so zrasli za
2,8 %. Prihodki v trgovini z motornimi vozili (G 45) so bili višji za
5,6 %. Prihodki v letu 2025 so glede na leto 2024 beležili šibko
rast, v prvih dveh mesecih leta 2026 večji padec; marca in aprila
so bili prihodki ponovno na zadovoljivi ravni, razen v trgovini na
drobno z živili, kjer ostajajo nizki. Iz podrobnejših podatkov po
skupinah za obdobje januar–april 2026 je razvidno, da speciali-
zirane prodajalne z živili (47.2) sicer dosegajo rast, medtem ko je
padec izrazitejši predvsem v nespecializirani trgovini, pretežno z
živili (47.11). Pri neživilih je nekoliko višja rast prisotna predvsem v
dejavnosti 47.91, tj. trgovini na drobno po pošti in internetu.
Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi
vozili ter od popravil le-teh za maj 2026
Nominalni indeksi Realni indeksi
maj 26 /
apr 26
maj 26 /
maj 25
maj 26 /
apr 26
1)
maj 26 /
maj 25
1)
maj 26 /
apr 26
1) 3)
maj 26 /
maj 25
1)2)
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 100,7 109,4 101,0 107,2 99,9 106,9
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 97,5 106,4 97,5 101,0 99,7 101,7
47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 96,9 102,4 96,8 98,6 99,4 99,8
47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 100,1 129,8 101,4 114,4 101,8 113,3
47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 94,5 98,5 94,1 96,2 99,0 97,6
47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 98,8 105,6 98,6 100,4 99,3 101,6
1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.
2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.
3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.
Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, julij 2026. P.G.
Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini za april 2026
Nominalni indeksi Realni indeksi
apr 26 /
mar 26
apr 26 /
apr 25
apr 26 /
mar 26
1)
apr 26 /
apr 25
1)
apr 26 /
mar 26
1) 3)
apr 26 /
apr 25
1) 2)
G Trgovina 96,7 108,7 93,8 103,0 99,7 105,8
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 91,5 105,7 92,5 103,6 100,8 106,4
45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 91,4 106,0 92,5 103,7 100,9 106,9
45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 92,4 101,9 92,4 102,5 99,6 106,1
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 96,2 110,9 92,2 103,5 99,6 106,4
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 101,0 106,6 97,9 101,9 99,0 103,3
47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 100,3 103,2 99,3 100,1 99,4 101,8
47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 104,5 125,5 91,7 111,8 95,4 112,6
47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 102,5 99,6 102,7 97,6 101,1 99,5
47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 102,4 99,4 102,6 97,4 100,5 99,0
47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 106,3 105,8 106,5 102,9 101,1 108,3
47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 98,5 106,4 97,1 102,1 100,1 104,4
47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 102,0 101,7 102,3 97,9 98,0 100,0
47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v
specializiranih prodajalnah
98,3 105,8 97,3 98,1 98,3 100,7
47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializ. prodajalnah 100,1 96,4 96,9 95,5 98,6 95,5
47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni
material, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah
99,8 105,3 99,3 106,3 102,5 109,9
47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške, tele-
komunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializ. prodajalnah
98,1 107,3 95,1 97,1 98,1 99,3
47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 94,2 120,5 93,4 115,7 101,0 117,5
47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializ.
prodajalnah
100,5 104,7 100,3 105,8 102,1 107,5
47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v
specializiranih prodajalnah
97,2 107,4 96,8 108,1 104,5 111,2
47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 97,3 106,3 95,5 102,6 99,5 104,8
1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.
2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.
3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.
Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, julij 2026. P.G.
7
WWW.T ZSLO.SI
T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Barbara Krivic, Mark Grossman, Primož Gorenc, Lea Čefarin in Karmen Fortuna. Uporaba in objava
podatkov (delno ali v celoti) je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je
Trgovinska zbornica Slovenije, Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56
0400 0027 8921 404 pri OTP banki d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to
publikacijo plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
Kumulativni indeksi prihodka
Nominalni Realni
jan-apr 26 /
jan-apr 25
jan-maj 26 /
jan-maj 25
jan-apr 26 /
jan-apr 25
jan-maj 26 /
jan-maj 25
G Trgovina 105,6 n. p. 103,1 n. p.
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 107,4 107,8 105,2 105,6
45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 107,7 n. p. 105,0 n. p.
45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 105,2 n. p. 106,9 n. p.
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 105,3 n. p. 103,1 n. p.
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 105,1 105,6 101,9 101,8
47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 104,9 104,7 101,1 100,9
47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 106,4 111,0 106,0 107,5
47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 101,9 101,5 98,7 98,4
47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 101,6 n. p. 98,3 n. p.
47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 111,1 n. p. 106,8 n. p.
47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 107,8 107,6 103,1 102,8
47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 106,4 n. p. 101,6 n. p.
47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v specializiranih
prodajalnah
106,0 n. p. 98,9 n. p.
47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih prodajalnah 102,7 n. p. 100,3 n. p.
47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni material, avdio in
video zapisi v specializiranih prodajalnah
104,1 n. p. 105,1 n. p.
47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,
telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih prodajalnah
109,0 n. p. 99,5 n. p.
47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 118,2 n. p. 112,0 n. p.
47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih prodajalnah 104,7 n. p. 105,9 n. p.
47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v specializiranih
prodajalnah
103,6 n. p. 104,7 n. p.
47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 106,0 n. p. 103,2 n. p.
Opomba: n. p. – ni podatka. Izločen vpliv koledarja.
Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, julij 2026. P.G.
Indeksi prihodka trgovine v EU
Podatki Eurostata kažejo, da so se v EU nominalni prihodki v tr-
govini na drobno (G 47) v prvih štirih mesecih leta 2026 glede
na enako obdobje leta 2025 povišali za 3,4 %, v Sloveniji pa za
5,1 %. Realni indeksi za enako obdobje, iz katerih je izločen vpliv
sprememb cen, kažejo, da so realni prihodki v trgovini na drobno
v EU narasli za 1,7 %, v Sloveniji pa za 1,9 %. Če izločimo prihodke
v trgovini z motornimi gorivi, je bila v EU prisotna 1,8-odstotna rast
prihodkov, v Sloveniji pa 1,1-odstotna rast. V trgovini z živili, pijača-
mi in tobačnimi izdelki so prihodki v EU narasli za 0,8 %, v Slove-
niji pa so upadli za 1,3 %. V trgovini z neživili brez motornih goriv
so prihodki v EU zrasli za 2,7 %, v Sloveniji pa za 3,1 %. V trgovini
z motornimi gorivi so prihodki v EU narasli za 0,5 %, v Sloveniji
pa za 6,0 %. Primerjava s sosednjimi državami kaže, da Slovenija
izstopa s padcem prihodkov v trgovini z živili. Ob tem je vidna tudi
visoka rast prihodkov v trgovini na drobno z živili na Hrvaškem ter
visoka rast prihodkov v trgovini na debelo na Madžarskem. Vidna
so tudi precejšnja nihanja v trgovini z motornimi gorivi, ki so lahko
povezana z razmerami na energetskih trgih in različnimi načini
določanja cen goriv. V Sloveniji in na Madžarskem se je obseg
prodaje povečal, v Avstriji in na Hrvaškem pa zmanjšal. P.G.