
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu, kot
tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Večje šte
-
vilo kršitev odraža aktivnosti inšpektorjev v usmerjeni akciji.
neizplačilo ali prepozno izplačilo regresa za letni dopust,
bodisi v celoti bodisi v sorazmernem delu:
Med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo so v letu
2025 najbolj izstopale kršitve v zvezi z regresom za letni
dopust. Teh so inšpektorji ugotovili 1329, primerjalno nava
-
jamo, da je bilo v letu 2024 ugotovljenih 1628 takih kršitev,
v letu 2023 pa 1432.
sledila so naslednja področja kršitev:
zaposlovanje v širšem smislu (1096 kršitev),
delovni čas, odmori in počitki ter evidence na področju
dela (470 kršitev),
Zakon o urejanju trga dela (242 kršitev),
prenehanje pogodbe o zaposlitvi (195 kršitev).
Zaposlovanje v širšem smislu
Na področju zaposlovanja v širšem smislu so inšpektorji v letu
2025 ugotovili 1096 kršitev. Ko se obravnava zaposlovanje v
širšem smislu, se upošteva posebnosti in kršitve, povezane z
določitvijo obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, pravicami
in obveznostmi delodajalca, pravicami neizbranih kandidatov,
drugimi kršitvami določb ZDR-1 glede sklepanja pogodbe o za
-
poslitvi in različnimi posebnostmi teh pogodb kot tudi kršitvami
prepovedi dela na podlagi pogodb civilnega prava, prepovedmi
zaposlovanja na črno, prepovedmi diskriminacije, nadlegova
-
nja in trpinčenja na delovnem mestu ter tudi glede varovanja
dostojanstva delavca pri delu. Število evidentiranih kršitev na
področju zaposlovanja v širšem smislu se je znova povečalo
v primerjavi s poročevalskim obdobjem leta 2024, ko je bilo
teh kršitev 1035. Največ kršitev je bilo, enako kot v preteklem
poročevalskem letu, ugotovljenih na področju sklepanja po
-
godb o zaposlitvi za določen čas, sledijo kršitve v zvezi z ob-
veznimi sestavinami pogodb o zaposlitvi, na tretjem mestu pa
so bile kršitve zagotavljanja varovanja dostojanstva delavca
pri delu – obveznost zagotavljanja takšnega delovnega okolja
in dolžnost obvestiti delavce o sprejetih ukrepih.
Opravljanje dela na drugih pravnih podlagah, različnih od
pogodbe o zaposlitvi – pogodbe civilnega prava
V obdobju poročanja je bilo ugotovljenih 21 kršitev drugega
odstavka 13. člena ZDR-1, ki določa prepoved opravljanja dela
na podlagi pogodb civilnega prava, če so v konkretnem
razmerju podani elementi delovnega razmerja v skladu s 4.
členom, v povezavi z 22. in 54. členom ZDR-1. Število ugoto
-
vljenih kršitev na tem področju se v zadnjih letih zmanjšuje,
saj je bilo v letu 2024 ugotovljenih 60 takih kršitev, v letu 2023
pa 109. Na gibanje v letu 2025 so vplivale tudi razmere na trgu
dela, v letu 2023 pa je IRSD izvedel več usmerjenih oziroma po
-
ostrenih nadzorov, usmerjenih prav na sklepanje civilnopravnih
pogodb, kar je vplivalo na število ugotovitev v tistem letu.
Zakon o urejanju trga dela
Z vidika nadzora nad spoštovanjem določil ZUTD so za IRSD po
-
membne zlasti vsebine, ki se nanašajo na:
javno objavo prostega delovnega mesta,
začasno in občasno delo upokojencev ter
zagotavljanje dela delavcev uporabniku.
V letu 2025 je bilo ugotovljenih skupno 242 kršitev ZUDT, kar je
bistveno več kot v letu 2025, ko je bilo evidentiranih 170 kršitev.
Največ ugotovljenih kršitev ZUTD se nanaša na zagotavlja
-
nje dela delavca drugemu uporabniku (207). Preostale kršitve
se nanašajo na začasno ali občasno delo upokojencev. Kr
-
šitev v zvezi z objavo prostega delovnega mesta v poročeval-
skem obdobju niso ugotovili. Ugotovljenih je bilo tudi 11 krši-
tev določb ZDR-1, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi med
delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja
dela delavcev drugemu uporabniku.
Vir: Povzeto po Poročilu o delu Inšpektorata Republike Sloveni
-
je za delo za leto 2025. B.K.
Upravno sodišče je potrdilo prakso Informacijskega pooblaščenca RS - sistematično
GPS sledenje zaposlenim ni dopustno brez tehtnega razloga
Upravno sodišče je v nedavni sodbi znova v celoti potrdilo
odločitev Informacijskega pooblaščenca RS na področju GPS
sledenja službenim vozilom. Primer je zadeval zavezanca, ki
za opravljanje svoje dejavnosti uporablja tri službena vozila, pri
čemer s pomočjo GPS sledilnih naprav neprekinjeno in samo
-
dejno spremlja vsako gibanje teh vozil, ne glede na to, kateri
izmed zaposlenih vozilo v določenem trenutku upravlja.
Informacijski pooblaščenec je zavezancu v inšpekcijskem po
-
stopku naložil, da preneha izvajati tako sistematično sledenje in
da mora izbrisati že zbrane lokacijske podatke. Kljub prepovedi
neprekinjenega sledenja je Informacijski pooblaščenec zave
-
zancu dopustil uporabo GPS naprav za nekaj ožjih namenov:
sledenje vozilu v času, ko je to parkirano na mestih, kjer obstaja
nevarnost tatvine; vklop naprave ob nepričakovanih dogodkih,
ki lahko povzročijo zamudo pri dostavi; ter beleženje začetne in
ciljne lokacije posamezne službene poti. Ti ukrepi zasledova
-
ni namen dosežejo z bistveno manjšim posegom v zasebnost
zaposlenih kot neprekinjeno spremljanje vsakega premika, po
-
stanka in hitrosti vozila.
Sodišče je potrdilo ugotovitve Informacijskega pooblaščenca,
da lokacijski podatki ostajajo osebni podatki tudi takrat, kadar
sistem sam po sebi ne beleži imena voznika, saj je posameznik
določljiv na podlagi drugih podatkov, s katerimi delodajalec raz
-
polaga.
Sodišče je pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu, da zaveza
-
nec ni izkazal, da je za dosego svojih sicer legitimnih ciljev – va-
rovanja premoženja, natančnega obračunavanja stroškov poti
in organizacije dela – resnično potreboval prav neprekinjeno in
sistematično sledenje s pomočjo GPS. Milejši ukrepi, na primer
beleženje ur na delovnem nalogu ali sledenje le v času parki
-
ranja, bi isti namen dosegli z manjšim posegom v informacijsko
zasebnost zaposlenih. Po Splošni uredbi o varstvu podatkov (v
nadaljevanju: SUVP) mora biti izveden test zakonitega interesa.
Sodišče se je opredelilo tudi do soglasja zaposlenih, na katero
se je zavezanec skliceval kot na dodatno podlago za obdela
-
vo osebnih podatkov pridobljenih s slednjem z GPS. Ugotovilo
je, da je bila izjava o privolitvi v uporabo GPS naprav združena
z izjavo o seznanjenosti z obdelavo osebnih podatkov v istem
obrazcu, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena SUVP,
ki zahteva, da mora biti zahteva za privolitev jasno ločena od
4