
WWW.TZSLO.SI
(ZGD-1) vključeni ob koncu lanskega leta z novelo ZGD-1M. Obrav-
nava predloga zakona, do katerega lahko dostopate tudi preko 
naše spletne strani www.tzslo.si, je predvidena po nujnem po-
stopku, rok za prenos direktive je namreč 31. 12. 2025.
»Stop the clock direktiva« je bila na ravni EU sprejeta aprila letos 
v okviru prizadevanj Kompasa za konkurenčnost glede razbreme-
nitve podjetij regulativnih bremen tako, da se jim omogoči dovolj 
časa za prilagoditev in pripravo na obveznosti glede poročanja o 
trajnostnosti ter izvajanja trajnostnega skrbnega pregleda.
Na ta način je bil sprejet predlog Evropske komisije za odlog:
  dveh letza začetek uporabe zahtev Direktive glede poroča-
nja podjetij o trajnostnosti (CSRD) za velika podjetja, ki še niso 
začela poročati, kot tudi MSP, ki kotirajo na borzi in
  enega letaza rok za prenos in prvo fazo uporabe (ki zajema 
največja podjetja) Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih 
glede trajnostnosti (CS3D).
Za spremembe oziroma poenostavitve trenutne ureditve, ki za 
podjetja predstavlja veliko administrativno obremenitev, si je 
prizadevala tudi TZS tako na nacionalnem nivoju, kot tudi preko 
informacij evropskemu združenju. 
Odlog bo omogočil čas za dogovor obistvenih spremembahCSRD 
in CS3D, ki jih je prav tako predlagala Komisija kot del svežnja 
Omnibus I o trajnosti - predlog druge direktive, ki je vsebinske na-
rave (dvig praga za zavezance, ipd.) je še v postopku na evropski 
ravni, o vseh nadaljnjih dogajanjih vas bomo tekoče seznanjali.
Ob tem dodajamo, da je Evropska komisija 11. 7. 2025 sprejela 
tudi  ciljno usmerjene spremembe prvega sklopa Evropskih 
standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) z nekaterimi hitri-
mi rešitvami oziroma tako imenovanimi »quick fix«. Namenjene so 
zmanjšanju administrativnih in drugih bremen za podjetja, ki so 
že morala poročati za leto 2024 (podjetja prvega vala). 
Po podatkih Evropske komisije lahko v skladu s trenutnimi ESRS 
podjetja, ki poročajo za poslovno leto 2024, med drugim izpustijo 
informacije o pričakovanih finančnih učinkih nekaterih tveganj, 
povezanih s trajnostjo. Sprememba »quick fix«, ki velja od poslov-
nega leta 2025, jim bo omogočila, da iste informacije izpustijo 
tudi za poslovni leti 2025 in 2026, kar pomeni da tem podjetjem 
ne bo treba poročati dodatnih informacij v primerjavi s poslovnim 
letom 2024, predvidene pa so tudi nekatere druge poenostavi-
tve, povzetek sprememb lahko najdete tudi preko povezave na 
naši spletni strani.   N.P.
Na voljo je novo spletno interaktivno orodje za ocenjevanje tveganja OiRA
Obveščamo vas, da je Evropska agencija za varnost in zdravje 
pri delu (EU-OSHA) objavila novospletno interaktivno orodje za 
ocenjevanje tveganja (OiRA), da bi podjetjem pomagala oceniti in 
obvladovati vse večja tveganja, povezana z delom v ekstremni 
vročini in ekstremnem mrazu.
OrodjeOiRA za vročino in mraz, ki je na voljo samo v anglešči-
ni,učinkovito usmerja uporabnike, saj pomaga odkriti toplotne 
nevarnosti in predlaga ukrepe, kot so prilagajanje urnikov dela, 
zagotavljanje ustrezne osebne varovalne opreme, vzpostavitev 
programov prilagajanja, usposabljanje delavcev, da prepoznajo 
znake stresa zaradi vročine ali mraza. Poleg tega ima orodje tudi 
funkcije za obravnavo posebnih potreb ranljivih delavcev.
Za dostop do spletnega orodja OiRA se je treba registrirati. Orod-
je je na voljo na povezavi: https://oira.osha.europa.eu/en. 
Vir: Povzeto po spletni objavi na portalu »Varnost in zdravje pri 
delu« z dne 15. 7. 2025.   K.F.
Obdelava osebnih podatkov kandidatov za zaposlitev
V nadaljevanju vas seznanjamo z neobvezujočim mnenjem Infor-
macijskega pooblaščenca RS, ki je bil zaprošen za podajo mnenja 
na vprašanje, ali potencialni delodajalci od kandidata za delov-
no mesto lahko zahtevajo določene osebne podatke že ob sami 
prijavi na delovno mesto oziroma ali ne bi bilo bolje zahtevanih 
dokazil, ki vsebujejo podatke, prinesti na razgovor za delovno 
mesto, če bi do njega prišlo. 
Neobvezujoče mnenje Informacijskega pooblaščenca RS
»Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nada-
ljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o 
varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. 
členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z 
dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih 
podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi 
Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o in-
formacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – 
ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi 
z vašim vprašanjem.
Delodajalec mora imeti za vsako obdelavo osebnih podatkov 
kandidatov za zaposlitev, torej med drugim za njihovo zbira-
nje in uporabo, zakonito in ustrezno pravno podlago iz prvega 
odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Vsi osebni podatki 
kandidatov za zaposlitev, ki jih zahteva delodajalec, morajo 
biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za 
namene, za katere se obdelujejo, kar med drugim pomeni, 
da se zasledovanega namena z milejšimi sredstvi ne da do-
seči. V skladu z 29. členom ZDR-1 je pri sklepanju pogodbe 
o zaposlitvi kandidat dolžan predložiti delodajalcu dokazila 
o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o 
vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, 
kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah. 
Informacijski pooblaščenec uvodoma poudarja, da lahko podaja 
neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nad-
zornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane 
pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih po-
datkov v konkretnem primeru. Informacijski pooblaščenec v okviru 
tega mnenja torej ne more in ne sme ocenjevati, katere konkretne 
osebne podatke oziroma dokazila delodajalec potrebuje za oceno 
ustreznosti konkretne prijave kandidata za zaposlitev.
Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da mora imeti upravljavec 
(v konkretnem primeru delodajalec) za vsako obdelavo osebnih 
podatkov kandidatov za zaposlitev, torej med drugim za njihovo 
zbiranje in uporabo, zakonito in ustrezno pravno podlago iz 
prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Izbor ustrezne 
pravne podlage za posamezno obdelavo je stvar ocene konkret-
nih okoliščin, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec (deloda-
jalec). Delodajalec mora pri zbiranju in obdelavi osebnih podat-
kov vedno izhajati iz načela najmanjšega obsega podatkov, ki 
določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, 
osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni 
na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Na-
vedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko 
osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonite-
ga namena obdelave.
Področje delovnega prava je specialno urejeno v posebnih zako-
nih tako za javni kot tudi za zasebni sektor, tj. predvsem v Zakonu 
3