
WWW.TZSLO.SI
(ZGD-1) vključeni ob koncu lanskega leta z novelo ZGD-1M. Obrav-
nava predloga zakona, do katerega lahko dostopate tudi preko
naše spletne strani www.tzslo.si, je predvidena po nujnem po-
stopku, rok za prenos direktive je namreč 31. 12. 2025.
»Stop the clock direktiva« je bila na ravni EU sprejeta aprila letos
v okviru prizadevanj Kompasa za konkurenčnost glede razbreme-
nitve podjetij regulativnih bremen tako, da se jim omogoči dovolj
časa za prilagoditev in pripravo na obveznosti glede poročanja o
trajnostnosti ter izvajanja trajnostnega skrbnega pregleda.
Na ta način je bil sprejet predlog Evropske komisije za odlog:
dveh letza začetek uporabe zahtev Direktive glede poroča-
nja podjetij o trajnostnosti (CSRD) za velika podjetja, ki še niso
začela poročati, kot tudi MSP, ki kotirajo na borzi in
enega letaza rok za prenos in prvo fazo uporabe (ki zajema
največja podjetja) Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih
glede trajnostnosti (CS3D).
Za spremembe oziroma poenostavitve trenutne ureditve, ki za
podjetja predstavlja veliko administrativno obremenitev, si je
prizadevala tudi TZS tako na nacionalnem nivoju, kot tudi preko
informacij evropskemu združenju.
Odlog bo omogočil čas za dogovor obistvenih spremembahCSRD
in CS3D, ki jih je prav tako predlagala Komisija kot del svežnja
Omnibus I o trajnosti - predlog druge direktive, ki je vsebinske na-
rave (dvig praga za zavezance, ipd.) je še v postopku na evropski
ravni, o vseh nadaljnjih dogajanjih vas bomo tekoče seznanjali.
Ob tem dodajamo, da je Evropska komisija 11. 7. 2025 sprejela
tudi ciljno usmerjene spremembe prvega sklopa Evropskih
standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) z nekaterimi hitri-
mi rešitvami oziroma tako imenovanimi »quick fix«. Namenjene so
zmanjšanju administrativnih in drugih bremen za podjetja, ki so
že morala poročati za leto 2024 (podjetja prvega vala).
Po podatkih Evropske komisije lahko v skladu s trenutnimi ESRS
podjetja, ki poročajo za poslovno leto 2024, med drugim izpustijo
informacije o pričakovanih finančnih učinkih nekaterih tveganj,
povezanih s trajnostjo. Sprememba »quick fix«, ki velja od poslov-
nega leta 2025, jim bo omogočila, da iste informacije izpustijo
tudi za poslovni leti 2025 in 2026, kar pomeni da tem podjetjem
ne bo treba poročati dodatnih informacij v primerjavi s poslovnim
letom 2024, predvidene pa so tudi nekatere druge poenostavi-
tve, povzetek sprememb lahko najdete tudi preko povezave na
naši spletni strani. N.P.
Na voljo je novo spletno interaktivno orodje za ocenjevanje tveganja OiRA
Obveščamo vas, da je Evropska agencija za varnost in zdravje
pri delu (EU-OSHA) objavila novospletno interaktivno orodje za
ocenjevanje tveganja (OiRA), da bi podjetjem pomagala oceniti in
obvladovati vse večja tveganja, povezana z delom v ekstremni
vročini in ekstremnem mrazu.
OrodjeOiRA za vročino in mraz, ki je na voljo samo v anglešči-
ni,učinkovito usmerja uporabnike, saj pomaga odkriti toplotne
nevarnosti in predlaga ukrepe, kot so prilagajanje urnikov dela,
zagotavljanje ustrezne osebne varovalne opreme, vzpostavitev
programov prilagajanja, usposabljanje delavcev, da prepoznajo
znake stresa zaradi vročine ali mraza. Poleg tega ima orodje tudi
funkcije za obravnavo posebnih potreb ranljivih delavcev.
Za dostop do spletnega orodja OiRA se je treba registrirati. Orod-
je je na voljo na povezavi: https://oira.osha.europa.eu/en.
Vir: Povzeto po spletni objavi na portalu »Varnost in zdravje pri
delu« z dne 15. 7. 2025. K.F.
Obdelava osebnih podatkov kandidatov za zaposlitev
V nadaljevanju vas seznanjamo z neobvezujočim mnenjem Infor-
macijskega pooblaščenca RS, ki je bil zaprošen za podajo mnenja
na vprašanje, ali potencialni delodajalci od kandidata za delov-
no mesto lahko zahtevajo določene osebne podatke že ob sami
prijavi na delovno mesto oziroma ali ne bi bilo bolje zahtevanih
dokazil, ki vsebujejo podatke, prinesti na razgovor za delovno
mesto, če bi do njega prišlo.
Neobvezujoče mnenje Informacijskega pooblaščenca RS
»Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nada-
ljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o
varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58.
členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih
podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi
Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o in-
formacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 –
ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi
z vašim vprašanjem.
Delodajalec mora imeti za vsako obdelavo osebnih podatkov
kandidatov za zaposlitev, torej med drugim za njihovo zbira-
nje in uporabo, zakonito in ustrezno pravno podlago iz prvega
odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Vsi osebni podatki
kandidatov za zaposlitev, ki jih zahteva delodajalec, morajo
biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za
namene, za katere se obdelujejo, kar med drugim pomeni,
da se zasledovanega namena z milejšimi sredstvi ne da do-
seči. V skladu z 29. členom ZDR-1 je pri sklepanju pogodbe
o zaposlitvi kandidat dolžan predložiti delodajalcu dokazila
o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o
vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje,
kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah.
Informacijski pooblaščenec uvodoma poudarja, da lahko podaja
neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nad-
zornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane
pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih po-
datkov v konkretnem primeru. Informacijski pooblaščenec v okviru
tega mnenja torej ne more in ne sme ocenjevati, katere konkretne
osebne podatke oziroma dokazila delodajalec potrebuje za oceno
ustreznosti konkretne prijave kandidata za zaposlitev.
Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da mora imeti upravljavec
(v konkretnem primeru delodajalec) za vsako obdelavo osebnih
podatkov kandidatov za zaposlitev, torej med drugim za njihovo
zbiranje in uporabo, zakonito in ustrezno pravno podlago iz
prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Izbor ustrezne
pravne podlage za posamezno obdelavo je stvar ocene konkret-
nih okoliščin, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec (deloda-
jalec). Delodajalec mora pri zbiranju in obdelavi osebnih podat-
kov vedno izhajati iz načela najmanjšega obsega podatkov, ki
določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga,
osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni
na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Na-
vedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko
osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonite-
ga namena obdelave.
Področje delovnega prava je specialno urejeno v posebnih zako-
nih tako za javni kot tudi za zasebni sektor, tj. predvsem v Zakonu
3