
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter
ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremem-
bo varnosti pri delu, in sicer po predhodno sprejetem programu
usposabljanja. Delodajalec je dolžan delavcem, ki delajo na de-
lovnih mestih, za katera iz ocen tveganj izhajajo večje nevarnosti
za nezgode in poklicne bolezni, ter za delavce, ki delajo na de-
lovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni
pogostejše, zagotavljati občasne teoretične in praktične preizku-
se usposobljenosti v obdobjih, ki niso daljša od dveh let. Usposa-
bljanje delavcev se mora izvajati v delovnem času in delavcem ne
sme povzročati nobenih finančnih obveznosti. V letu 2025 so in-
špektorji glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela
ugotovili 691 kršitev, kar je sicer znatno manj kot v prejšnjem letu.
Tako kot v letu 2024 je bilo tudi v letu 2025 največ nepravilnosti
ugotovljenih glede zagotavljanja usposabljanj delavcev za varno
delo ob sklenitvi delovnega razmerja, ob premestitvah delavcev
na drugo delo in pri spremembah v delovnem procesu, in sicer 317
kršitev. Med kršitvami še vedno pomembno izstopajo tudi tiste, ki
se nanašajo na obdobne preizkuse usposobljenosti delavcev za
varno delo, v letu 2025 je bilo 93 takšnih kršitev. Glede ustreznos-
ti programov usposabljanj, po katerih se delavci usposabljajo za
varno delo, pa se je število kršitev nekoliko povečalo in jih je bilo
ugotovljenih 141. Več je bilo tudi delodajalcev, ki ni imelo ustrezne
dokumentacije o usposabljanju delavcev, in sicer 42. Enako kot
leto prej delodajalci v 45 primerih niso preverjali praktične uspo-
sobljenosti na delovnih mestih, kot to določa zakonodaja.
Zdravstveno varstvo delavcev
Zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev je ena od pomemb-
nih dolžnosti delodajalcev. V letu 2025 so inšpektorji pri nadzorih
na področju zagotavljanja zdravstvenega varstva ugotovili 796
kršitev. Največji delež kršitev zajema neizvajanje zdravstvenih
pregledov, tako predhodnih kakor obdobnih v opredeljenih rokih,
in sicer je bila kršitev ugotovljena v 589 primerih, kar pomeni sko-
raj 74 % vseh kršitev na tem področju. Delodajalci v 72 primerih
niso imeli urejenega ustreznega sodelovanja z izvajalcem medi-
cine dela in izvajanja zahtevanih nalog v skladu z določili ZVZD-
1. Neustrezni ukrepi zagotavljanja prve pomoči so bili prav tako
pogosto ugotovljena kršitev (v 67 primerih je bilo ugotovljeno, da
niso imenovane osebe, ustrezno usposobljene za nudenje prve
pomoči, in/ali da ni omaric za prvo pomoč). Glede hrambe do-
kumentacije, ki se nanaša na zdravstvene preglede delavcev, je
bilo v nadzorih ugotovljenih 39 kršitev. Pristojni inšpektorji ugota-
vljajo, da delodajalci občasnih zdravstvenih pregledov ne izvajajo
v rokih, ki so opredeljeni v ocenah tveganj oziroma Pravilniku o
preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ampak jih pogosto
prekoračijo celo za več mesecev (lahko tudi let) in se pri tem še
vedno sklicujejo na prezasedenost specialistov medicine dela in
na njihovo premajhno število. Takih primerov je bilo v lanskem
letu 38.
Uporaba in ustreznost delovne opreme
Delodajalec mora delavcem zagotavljati brezhibna sredstva za
delo, vključno z delovno opremo, ki se uporablja v delovnih pro-
cesih. Delodajalec je dolžan zagotoviti, da so delavci, ki upora-
bljajo delovno opremo, ustrezno usposobljeni za varno delo ter
da je delovna oprema redno vzdrževana, pregledana in varna
za uporabo. Delavec je dolžan delovno opremo uporabljati pra-
vilno in v skladu z navodili delodajalca. Inšpektorji so glede do-
ločil zakonodaje, ki opredeljuje uporabo varne delovne opreme
pri delodajalcih, v letu 2025 ugotovili 644 kršitev. Najpogosteje
so ugotovili kršitve, ki so se nanašale na preglede in preizkuse
delovne opreme, in to kar v 274 primerih. V 172 primerih je bilo
ugotovljeno, da delodajalci delavcem niso zagotovili varnega de-
lovnega okolja in varne delovne opreme. V inšpekcijskih nadzorih
je bilo ugotovljenih tudi 216 nepravilnosti, ki so se nanašale na
izpolnjevanje zahtev Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi
delovne opreme, najpogosteje so se kršitve nanašale na name-
ščenost zaščit nevarnih delov delovne opreme, nameščenost
napisov in navodil ter usposobljenost upravljavcev delovne opre-
me. Delodajalci tudi niso imeli ustrezno urejene dokumentacije
v zvezi s pregledi in preizkusi delovne opreme. V 24 primerih so
inšpektorji ugotovili, da so delavci nepravilno uporabljali delovno
opremo.
Delovna mesta in ustreznost delovnega okolja
V letu 2025 so inšpektorji glede ustreznosti delovnih prostorov,
urejenosti delovnih mest v delovnih prostorih in ustreznosti de-
lovnega okolja ugotovili skupaj 981 kršitev, od katerih se jih je
722 nanašalo na urejenost delovnih mest in 259 na ustreznost
delovnega okolja.
V letu 2025 je bilo ugotovljenih 360 kršitev na področju roč-
nega premeščanja bremen. Največ kršitev na tem področju je
bilo ugotovljenih glede 6. člena Pravilnika o zagotavljanju var-
nosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki
določa, da delodajalec, kadar se ni mogoče izogniti ročnemu
premeščanju bremen, organizira delo tako, da je to ravnanje
čim varnejše in čim bolj zdravo, ter vnaprej oceni varnostne in
zdravstvene razmere pri tem delu in prouči dejavnike tvega-
nja ob upoštevanju Priloge 1 tega pravilnika.
Predlogi inšpektorata za spremembo zakonodaje s področja
varnosti in zdravja pri delu
Na IRSD znova poudarjajo nujnost sprememb Pravilnika o pre-
ventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, saj njegova veljavna
vsebina ne sledi spremembam, ki jih je uvedel ZVZD-1. Pravilnik
je zastarel in ne odraža sodobnih zahtev glede varnosti in zdravja
pri delu, zato je njegova določila treba celovito posodobiti. Ena
ključnih sprememb bi morala biti natančnejša ureditev področij,
ki vključujejo pristojnosti specialistov medicine dela, prometa in
športa, saj imajo ti ključno vlogo pri ocenjevanju zdravstvene spo-
sobnosti delavcev. Prav tako je treba ustrezno urediti določbe,
ki neposredno vplivajo na izvajanje inšpekcijskih nadzorov, kot
so opredelitev posebnih zdravstvenih zahtev, upoštevanje omeji-
tev in priporočil specialistov medicine dela, določanje obsega in
periodike zdravstvenih pregledov, ter druge ključne vidike zago-
tavljanja varnega delovnega okolja. V delovni skupini za pripravo
novega pravilnika je v letu 2025 aktivno sodeloval tudi IRSD, ki je
prispeval strokovne predloge in izkušnje z inšpekcijskih nadzo-
rov, s ciljem oblikovanja jasnejših, bolj posodobljenih in učinkovi-
tejših pravil za varovanje zdravja delavcev.
Prav tako predlagajo spremembe predpisov, ki urejajo nevarne
snovi v delovnih procesih, s poudarkom na izboljšanju strokov-
nosti postopkov ocenjevanja tveganj in posodobitvi mejnih vred-
nosti nevarnih snovi, ki so jim delavci izpostavljeni. Posodobitev
zakonodaje na tem področju je ključnega pomena za učinkovitej-
še varovanje delavcev ter prilagajanje novim znanstvenim spoz-
nanjem in tehnološkemu napredku.
Vir: Povzeto po Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije
za delo za leto 2025. K.F.
Projekt »TRGOVINKO nas povezuje« sofinancirata Republika Slovenija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz ESS+. Projekt
se sofinancira iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in
spretnosti ter odzivni trg dela«, specifičnega cilja ESO4.4 »Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter
zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganje za zdravje (ESS+).
4