ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III IZ DELA ZBORNICE

Na 19. Strateški konferenci o trgovini o

vplivu umetne inteligence na poslovne

procese in izzivih trgovcev v prihodnje

Na 19. Strateški konferenci o trgovini dne 14. oktobra 2025 na

Brdu pri Kranju so trgovci razpravljali o vse bolj zahtevnih raz-

merah poslovanja, ki so posledica geopolitične nestanovitnosti,

nepredvidljivih sprememb zakonodaje, ki spreminjajo pogoje

poslovanja, in pogosto še dodatno obremenjujejo podjetja, ki

delujejo na slovenskem trgu. Udeleženci so, kljub nenehnim

spremembam vladnih politik, predstavili ukrepe in priložnosti, s

katerimi bi lahko okrepili konkurenčnost trgovske panoge in ne-

nazadnje tudi slovenskega gospodarstva – tako z izkoriščanjem

potenciala umetne inteligence v poslovnih procesih, kot tudi z

ustreznim prilagajanjem globalnim gospodarskim razmeram.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah je

v uvodnem nagovoru poudarila, da iz analize gospodarskih družb

za leto 2024 izhaja, da je bilo to leto za slovensko gospodarstvo,

kot tudi za trgovino, bolj zahtevno od predhodnega. »Prihodki v ce-

lotnem gospodarstvu so se zmanjšali za dober odstotek, neto čisti

dobički so bili manjši za slabe tri odstotke, produktivnost in dodana

vrednost pa sta zrasli zgolj za okoli štiri odstotke. Podobne kazalce

beležimo tudi v trgovini: prihodki beležijo stagnacijo v primerjavi s

predhodnim letom, neto čisti dobiček beleži zmanjšanje za 1,5 %,

največji problem, s katerim se ukvarja trgovina, pa je razkorak med

rastjo stroškov dela, ki so se povišali za slabih 7,0 % in produktiv-

nostjo, ki je zrasla le za 1,3 %, posledično pa tudi dodana vrednost os-

taja na nizki ravni«, je navedla predsednica TZS mag. Mariča Lah.

Tudi za pogoje poslovanja na domačem trgu je predsednica TZS

mag. Mariča Lah ocenila, da so nestabilni in nepredvidljivi, pa

ne samo zaradi že naštetih razlogov, ki pestijo celotno evropsko

gospodarstvo, pač pa tudi zaradi nenehno se spreminjajočih

predpisov, celo vrsto novih obremenitev od spremembe doho-

dninske zakonodaje, prispevka za dolgotrajno oskrbo, višjega

davka od dohodka pravnih oseb, in še bi lahko naštevali. K pred-

vidljivosti pa zagotovo ne pripomorejo nenadne, spreminjajoče

se in nepremišljene napovedi sicer širše všečnih ukrepov s strani

politikov, katerih skrb bi moralo biti tudi močno gospodarstvo, ki

nenazadnje polni državno blagajno. Zdi se, da bi bilo potrebno

spremeniti ekonomsko politiko, ker smo v celoti porušili razmerja

vzdržnega razvoja, ki naj bi temeljil na socialnem, ekonomskem

in okoljskem vidiku. Samo vzdržen razvojni model je lahko dobra

osnova za prepotreben dvig konkurenčnosti slovenskega gospo-

darstva, saj smo na mednarodni lestvici konkurenčnosti od leta

2020 izgubili kar 11 mest in pristali na 46 mestu med 69 državami.

Negotovost tako na globalni kot tudi na lokalni ravni pa ne zazna-

muje le gospodarstva, temveč tudi akademski svet, ki vse težje

razume dogajanje v družbi. Na konferenci je prof. dr. Tomaž Turk,

dekan Ekonomske fakultete, UL, podal kratek vsebinski pregled

zadnjih 18 trgovskih konferenc. Če smo pred 18 leti v trgovini go-

vorili predvsem o distribuciji, je nato sledilo obdobje trgovine kot

storitvene dejavnosti. V zadnjem času so na veljavi pridobili podat-

ki, vključno z uvedbo digitalizacije in umetne inteligence v poslov-

ne procese. Skupna značilnost vseh teh obdobij pa je kupec, ki je

za trgovca še vedno v središču. Ob svojem zaključku je izpostavil

prepričanje, da je današnji tempo izredno hiter, in da pravzaprav

ni jasno, »kakšno igro bomo igrali v prihodnje« – ali bo prihodnje

obdobje prineslo »briškulo ali remi«. Trgovinska panoga pa mora v

takšnih razmerah ostati dejavnik stabilnosti in dolgoročnosti.

V 1. sekciji konference z nazivom »Nove tehnologije izzivajo,

umetna inteligenca še bolj – tudi v trgovini«, in jo je vodila

prof. dr. Maja Zalaznik, EF, UL, so sodelovali: Alessandra Bel-

lini, nekdanja vodja poslovanja s strankami pri družbi Tesco PLC

iz Združenega kraljestva, Peter Mesarec, direktor podjetja SEOS

Group in Burcu Begić, direktorica naročniškega sektorja pri pod-

jetju A1 Slovenija.

Umetna inteligenca vse bolj vpliva na način, kako potrošniki odkri-

vajo izdelke in sprejemajo svoje nakupne odločitve. Nove tehnolo-

gije spreminjajo odnose med trgovci in kupci ter zahtevajo stalno

prilagajanje podjetniških poslovnih modelov. Alessandra Bellini

je opozorila na nekaj »neprijetnih resnic« o umetni inteligenci. Po-

trošniki danes nove izdelke vse pogosteje odkrivajo prek algorit-

mov in vsebin na družbenih omrežjih, kar postavlja pred trgovce

nove izzive pri ohranjanju zvestobe. Več kot dve tretjini pripadni-

kov mlajših generacij pri nakupnih odločitvah uporablja digitalne

vsebine, kar se kaže tudi v Sloveniji, kjer spletna trgovina hitro

raste in postaja pomemben kanal za odkrivanje blagovnih znamk.

V ospredju so demografske spremembe, saj starejši potrošniki os-

tajajo aktivni dlje, vendar imajo drugačne potrebe. Na Japonskem

trgovci zato že prilagajajo prodajne prostore starajoči se popula-

ciji z zatemnjeno osvetlitvijo, možnostjo sedenja in prilagodljivimi

blagajnami. Takšne spremembe vplivajo tudi na nakupne nava-

de, ki se vse bolj usmerjajo v pogostejše manjše nakupe in večjo

potrebo po priročnosti. O vplivu umetne inteligence na slovensko

poslovno okolje je spregovoril tudi Peter Mesarec. Kljub vtisu ši-

roke razširjenosti tehnologije njena uporaba v praksi še ni popol-

no zaživela. Po podatkih raziskave Mediane umetno inteligenco

trenutno uporablja približno štiri odstotke prebivalcev Slovenije,

kar pomeni, da zaposleni novih orodij ne bodo uporabljali samoi-

niciativno. Ključno je, da podjetja pomagajo zaposlenim razumeti

prednosti teh orodij, spodbujajo deljenje izkušenj ter poskrbijo

za prilagoditev tehnologij dejanskim potrebam dela. Vpeljevanje

umetne inteligence v poslovno okolje prinaša tudi številne izzive,

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 20. oktober 2025, št. 30/25

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Brezplačen webinar s področja kozmetičnih izdelkov - 23. 10. 2025, on-line

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

povezane z varnostjo podatkov, integracijo v poslovne procese in

odporom do sprememb, pa je poudarila Burcu Begić. Podjetja se

pri tem soočajo predvsem z vprašanjem ustrezne miselnosti, saj

nima nihče rad sprememb, vendar v današnjem času potrebuje-

mo miselnost, ki spodbuja stalno prilagajanje in prepoznavanje

novih priložnosti. Nove tehnologije dopolnjujejo delo ljudi, saj gre

pri odnosih s strankami za komplementarna dejavnika, kjer mora-

mo povezovati empatijo in napredne pristope. To krepi zaupanje,

digitalna in tehnološka učinkovitost pa omogočajo hitrost, razpo-

ložljivost in doslednost v storitvah.

V 2. sekciji konference z naslovom »Porabniki v novih geostra-

teških in tehnoloških izzivih: Kaj pravi regija?«, ki jo je prav

tako povezovala prof. dr. Maja Zalaznik, EF, UL so sodelovali:

Lucija Vidiš Roić, principal Boston Consolting Group, Robert Sra-

ka, izvršni direktor Big Bang d.o.o in Klemen Urbančnik, vodja

projektne pisarne in partner, Creatim d.o.o.

Trgovinska panoga se tudi v letošnjem letu sooča z zahtevnimi

razmerami, ki jih poglabljajo različna geopolitična trenja in aktu-

alne, skorajda vsakodnevne razprave o carinah. Na poslovanje

podjetij vplivajo številni cenovni pritiski in negotovosti, ki še

dodatno povečujejo stroške in povzročajo motnje v delovanju

oskrbovalnih verig. Po mnenju Lucije Vidiš Roić se tveganja v

oskrbovalnih verigah zaradi geopolitičnih napetosti nenehno

povečujejo, zato trgovci razvijajo nove strategije v sodelovanju z

dobavitelji. Trgovci se na takšne razmere odzivajo z večjim pou-

darkom na razvoju lastnih blagovnih znamk, saj kar 74 odstotkov

potrošnikov meni, da bo inﬂacija ostala prisotna tudi v prihodnje.

Vodilni trgovci tako posledično v Srednji Evropi na novo oprede-

ljujejo svoje oskrbovalne verige z uporabo naprednih analitič-

nih orodij in umetne inteligence. Primer dobre prakse iz tujine

je denimo tudi razvoj mreže samostojnih trgovin, ki s pomočjo

sistemov za računalniški vid v realnem času spremljajo nakup-

no vedenje potrošnika in njegove izbire. Še vedno bo potrebno

iskati ravnotežje med tehnologijo in človekom – česar nikakor

ne smemo zanemariti. Robert Sraka je kot ključno izpostavil, da

se v njegovem podjetju, podobno kot številni trgovci po svetu,

soočajo z vprašanjem, kako slediti hitrim spremembam na trgu,

kjer postajajo glavni konkurenti tehnološko-logistična podjetja. V

ospredje je postavil izboljšanje uporabniške izkušnje, širitev po-

nudbe z novimi poslovnimi modeli in storitvami ter povezovanje

ﬁzičnih in digitalnih prodajnih kanalov. Vsi procesi, ki so povezani

z naročili, morajo biti združeni v procesnem orodju, ki samodejno

sproža sistemske ali uporabniške naloge, in postopoma omogo-

ča prehod iz ročnih opravil v avtomatizirane sistemske procese.

Vsekakor pa bodo v prodajalnah še naprej ostali prodajalci, ki

pa jih je potrebno opremiti in podpreti z ustrezno tehnologijo in

znanjem. Podobni premiki so opazni tudi na področju spletnega

nakupovanja. Uporabniki od umetne inteligence in ponudnikov

pričakujejo vedno več, zato tehnologija postaja nepogrešljivo

orodje za izboljšanje potrošnikove nakupovalne izkušnje. Po be-

sedah Klemna Urbančnika lahko trgovci z umetno inteligenco,

ki omogoča obdelavo velikih količin podatkov, pripravo širšega

opisa izdelkov, učinkovitejše iskanje in priporočanje izdelkov v

spletnih trgovinah bistveno optimizirajo svoje poslovne procese.

Umetno inteligenco uporabljajo v različnih procesih znotraj pod-

jetja, vključno s pridobivanjem novih poslovnih priložnosti.

Kot je zaokrožila prof. dr. Maja Zalaznik, je danes umetnost obvla-

dovanja vseh teh izzivov ključna za konkurenčnost trgovca in za-

dovoljstvo kupca, predvsem pa ustavitev padanja obsega nakupov

in nenehnih pritiskov na razmerje med kakovostjo in ceno. Zato

uporabimo tehnologijo in umetno inteligenco po pameti in prila-

gojeno posameznemu podjetju in procesom. Ne zanemarimo pa

človeka, njegova znanja in opolnomočenost – tako zaposlenega

kot kupca – kajti trgovina je družbeni prostor, ki nas tudi povezuje.

Mag. Monika Lapanja, CPOEF, je kot moderatorka 3. sekcije z

nazivom: Ugled trgovca skozi odnose z dobavitelji, kupci in

kakovostjo storitve: vpliv na motivacijo zaposlenih, vodila po-

govor z naslednjimi sogovorniki: Peter Kebrič, član poslovodstva,

Lidl Slovenija in Lidl Hrvaška, Božidar Prevc, direktor, Prevc, salo-

ni pohištva d.o.o., dr. Rok Stritar, ustanovitelj in prokurist, Kibuba

d.o.o. ter Zdravko Poljašević, direktor, Kreativni najemi d.o.o..

Sekcija se je začela s predstavitvijo izjav kupcev, ki kaže, da slo-

venski potrošniki največji pomen pripisujejo prijaznosti in odnosu

s prodajalci, sledita cena, šele nato kakovost. Od trgovcev po-

trošniki pričakujejo predvsem prijaznost, dostopnost, ustrezno

zalogo, hitrost, urejenost prodajaln, celovito svetovanje ter nizke

cene, upoštevajoč tudi kakovost.

Očitno je, da potrošniki ugled podjetij dojemajo različno, vendar

gre za vrednoto, ki jo je treba načrtno graditi in negovati. »Ugled

je težko pridobiti, a ga je mogoče zelo na hitro izgubiti,« je pou-

daril Peter Kebrič. Njegovo podjetje posluje globalno, in je v Slo-

veniji prisoten že skoraj dve desetletji, trenutno posluje z 69 trgo-

vinami in približno 2000 zaposlenimi. Svoj ugled gradi na tesnem

sodelovanju z dobavitelji, s katerimi razvija zaupanje, spodbuja

transparentno komunikacijo ter gradi dolgoročne strateške odno-

se. Kebrič je izpostavil, da se lahko dobavne verige hitro prekine-

jo – tako na globalni, kot na lokalni ravni – zato je strateško so-

delovanje z uspešnimi partnerji izrednega pomena. V prodajnem

asortimanu s približno 80 odstotkov prevladujejo lastne blagovne

znamke, kar podjetju omogoča večji vpliv na kakovost izdelkov in

odzivnost na potrebe kupcev. Iz podjetja, v katerem iz vaše hiše

naredijo dom, je Božidar Prevc podal svoje izkušnje pri gradnji

ugleda podjetja. Ugled gradijo na kakovosti izdelkov, osebnem

pristopu do kupcev in pohištvu, »ki naredi dom«. Če si želiš ustva-

riti ugled podjetja, moraš biti najprej zanesljiv poslovni partner,

ugled se meri predvsem skozi ponovne nakupe in zadovoljstvo

strank, kjer so ključna tudi njihova priporočila. V primeru pomanj-

kanja omenjenih priporočil to po njegovem kaže na težave v zau-

panju podjetju. Ugled podjetja neposredno vpliva na zaposlene,

na njihovo motivacijo, produktivnost in pripadnost podjetju, ki

pomaga privabljati nove kadre ter zadržati najboljše zaposlene.

Dr. Rok Stritar je v svojih poudarkih izpostavil, da se v sodobnem

digitalnem okolju kupci vse pogosteje srečujejo z več nakupnimi

kanali, ki z njimi vzpostavljajo močnejši stik, kot tradicionalna tr-

govina. Vse večjo vlogo pri tem imajo spletni iskalniki, ki so pod-

prti z umetno inteligenco in potrošnikom v trenutku priporočajo

izdelke glede na njihove potrebe. V podjetju si prizadevajo posta-

ti prva vstopna točka v nakupnem procesu, še preden potrošnik

uporabi iskalnik ali drugo orodje. »V panogah, kot je naša, kjer

imamo majhen delež lastne proizvodnje, se vsak dan borimo z

ugledom spletnih orodij,« je dejal. Na ugled, ki ga ustvarjajo algo-

ritmi iskalnikov ali orodij, kot je ChatGPT, podjetja težko vplivajo,

zato je pomembno, kaj se zgodi, ko potrošnik dejansko vstopi v

trgovino. »Naši prodajalci morajo biti strokovnjaki – tam se ugled

podjetja gradi neposredno.« Zdravko Poljašević se je kot zadnji

sogovornik v tej sekciji vprašal, kdo povezuje ugled in trgovca z

rabljenimi osebnimi avtomobili? Ugled je namreč redko beseda,

ki bi jo povezovali s prodajo avtomobilov. V podjetju so razvili sis-

tem, da zaposlujejo najprej svetovalce, ki nato postanejo proda-

jalci s personaliziranim pristopom. »Ne obstaja napačna stranka,

obstaja le napačen pristop,« je dejal in dodal, da je uspeh prodaje

odvisen predvsem od razumevanja potreb kupca.

Ob zaključku konference je potekala okrogla miza z nazivom »Tr-

govina v aktualnih izzivih geostrateških sprememb: Kako se

uspešno prilagajati in pametno odločati?«, ki jo je vodila pred-

sednica TZS mag. Mariča Lah.

V video nagovoru je Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turi-

zem in šport, izpostavil ključne geopolitične izzive, s katerimi se so-

oča trgovina in njihov vpliv na vse deležnike vzdolž celotne verige

vrednosti. Poudaril je, da je slovensko gospodarstvo kot izvozno

WWW.TZSLO.SI

usmerjeno še posebej občutljivo na globalne spremembe in nego-

tovosti. »Verjamem, da je trgovina v Sloveniji močna, saj je prežive-

la vse krize. Želim pa si, da bi v prihodnje ostala uspešna panoga, v

korist poslovanja, kupcev in zaposlenih,« je dejal minister.

Razpravo je začela predsednica TZS mag. Mariča Lah, ki je

predstavila sliko aktualnega poslovnega okolja, kot ga kažejo

poslovni rezultati UMAR, ki nakazujejo na spreminjanje razmer v

trgovinski panogi. »Dejstvo je, da smo v prvih osmih mesecih pob-

rali manj davka na dodano vrednost in manj trošarin od načrtova-

nih,« je opozorila in dodala, da odhodkovna bilanca trenutno pre-

hiteva prihodkovno. V razpravi je Marko Kajfež, direktor podjetja

Hyundai Avto Trade d.o.o. poudaril, da se avtomobilska panoga

danes sooča z bistveno več negotovosti kot v preteklosti. »Še ob

uvedbi motornih vozil v času »kočij« nismo bili priča tako obsežnim

spremembam, kot smo jim danes.« Po njegovih besedah prihodki

podjetij v panogi trenutno stagnirajo ali celo upadajo. Kot enega

glavnih izzivov je izpostavil poslovno okolje v Sloveniji, ki ga v pri-

merjavi z državami, kot so Nizozemska, Madžarska ali Hrvaška,

ocenjuje kot manj spodbudno. Med razlogi za to je navedel šte-

vilne birokratske ovire in administrativne postopke, ki po njego-

vem mnenju dodatno otežujejo konkurenčnost podjetij. Posledice

aktualnega gospodarskega okolja se po besedah udeležencev

razprave močno poznajo tudi v jeklarski industriji. Jože Kastelic,

predsednik uprave iz podjetja Kovintrade d.d. je poudaril, da so v

podjetju od metalurgije odvisni za približno 95 odstotkov prihod-

kov, kar se zaradi recesije v Nemčiji občuti že dobri dve leti. Na

konkurenčnost evropskih podjetij vpliva tudi poceni uvoz jekla iz

Azije, kjer so cene električne energije za proizvodnjo nižje. »Kar se

tiče bruto stroškov dela, so nas države na vzhodu že ujele, vendar

imajo boljši neto izplen v primerjavi s Slovenijo,« je dejal Kastelic.

Dodal je, da so v trgovini ključni ljudje, ki jih je treba ustrezno mo-

tivirati, saj je njihova zavzetost najpomembnejši dejavnik uspeš-

nosti podjetij. Na kadrovske izzive je opozoril tudi Samo Kupljen,

direktor družbe Bauhaus d.o.o. k.d., saj se slovenska trgovina,

podobno kot drugod v gospodarstvu, sooča tudi s pomanjkanjem

delovne sile. »Pozivam vlado, da bistveno olajša pogoje za po-

zitivno migracijo,« je poudaril in dodal, da v podjetju že izvajajo

postopke za pridobivanje novih kadrov, pri čemer posebno pozor-

nost namenjajo kulturnim razlikam in vključevanju zaposlenih v

delovno okolje. Uroš Lozej, izvršni direktor za komercialo iz Spar

Slovenija d.o.o. je opozoril, da nestabilno poslovno okolje dodat-

no podžigajo nepredvidljive odločitve politike. »Na koncu nihče ne

ve, kaj bo do konca leta. Ali bo božičnica letos ali prihodnje leto?

To so zadeve, ki jih je treba načrtovati dolgoročno,« je dejal in do-

dal, da si podjetja želijo večjo mero predvidljivosti in odgovornosti

pri sprejemanju odločitev. V prehranskem sektorju pa močno po-

greša medsebojno sodelovanje vseh deležnikov, ki sestavljajo ta

sektor. Podobno je poudaril tudi Jože Smolič, član uprave družbe

Petrol d.d. in dodal, da podjetje zaradi poslovanja v več državah,

med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem, dobro pozna razlike v

poslovnem okolju. Ocenil je, da konkurenčnosti ni več mogoče

presojati zgolj skozi prizmo nacionalnega trga, temveč globalno.

»Rezultat družbe v zadnjem času nastaja predvsem zunaj Sloveni-

je,« je dejal in kot razlog navedel preveliko obremenjenost trgov-

cev v državi. Poudaril je tudi, da okoljske dajatve in drugi stroški,

ki bremenijo podjetja, niso majhni. Ob koncu razprave je Matevž

Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem

in šport, poudaril, da živimo v času največjih gospodarskih spre-

memb v zgodovini, povezanih z geopolitičnimi pretresi. Pritrdil

je mnenju, da se pri spodbujanju gospodarske rasti ne bi smelo

zanašati zgolj na domačo potrošnjo, temveč na krepitev produk-

tivnosti in konkurenčnosti. Opozoril je tudi na potrebo po vzposta-

vitvi ustrezne infrastrukture za privabljanje delovne sile in razvoj

talentov, kar bo po njegovih besedah ključno za dolgoročno od-

pornost slovenskega gospodarstva. »Če smo majhna država, to ne

pomeni, da moramo razmišljati majhno. Moramo biti velikopotezni

in razmišljati o tem, kako Slovenijo razvijati ter bolje obvladovati

ustvarjeno dodano vrednost v širšem regionalnem in globalnem

prostoru,« je sklenil. M.L., B.K., N.P.

Na 19. Strateški konferenci o trgovini že drugič podelili priznanja podjetjem za trajnostno

poslovanje

Na letošnji, že 19. Strateški konferenci o trgovini, ki je poteka-

la 14. oktobra 2025 v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju,

so bila drugič podeljena priznanja in pohvale v okviru projek-

ta Trgovinske zbornice Slovenije – Nagrada TZS za trajnostno

poslovanje podjetij.

Okoljski cilji, zeleni prehod in trajnostni razvoj so področja, h katerim

zavzeto in z veliko mero odgovornosti pristopajo tudi trgovska pod-

jetja, ki pri svojem poslovanju že izvajajo številne dobre poslovne

prakse na področjih trajnosti in varstva okolja. Z namenom prepo-

znavanja in širše predstavitve teh dobrih praks smo letos na Trgo-

vinski zbornici Slovenije za svoje člane v sodelovanju s priznanimi

strokovnjaki že drugič izvedli projekt »Nagrada TZS za trajnostno

poslovanje podjetij«, s katerim želimo pozitivno prispevati k spodbu-

janju in uvajanju okoljsko odgovornih ukrepov v poslovanje podjetij.

V sodelovanju s petčlansko komisijo strokovnjakov s področij

varstva okolja, podnebja, komuniciranja, trajnosti in ekonomije

pod vodstvom predsednice, prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj, sta bila

pripravljena vprašalnika za velike družbe ter za srednje, mikro,

male družbe in samostojne podjetnike. Vprašalnika sta zajema-

la vrsto vprašanj na sedmih ključnih tematskih sklopih: okolje,

upravljanje, komuniciranje, zaposleni, vključenost v skupnost,

digitalizacije in izvirne trajnostne prakse. Vprašanja s področja

okolja so prijavitelje povpraševala glede izklapljanja elektron-

skih naprav, ogrevanja, osvetlitve, preskrbe z električno energi-

jo, uporabe transportnih sredstev, LCA analize, embalaže izdel-

kov ter uporabe papirja pri poslovanju. Področje upravljanja so

sestavljala vprašanja o zavezi vodstva družbeni odgovornosti,

strategiji družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, poro-

čanju in spremljanju trajnostnih aktivnosti in kodeksu delovanja.

Spraševali smo tudi o družbeno odgovornem komuniciranju z

različnimi deležniki, tematskih izobraževanjih za zaposlene ter

vključenosti v skupnost s prostovoljstvom. V letošnjem razpisu so

bila v vprašalnik dodana tudi vprašanja s področja digitalizacije

in pa primerov izvirnih trajnostnih praks, ki jih je uvedlo podjetje.

Glede na velikost podjetja so bile prijave razporejene v različne

kategorije, prijavitelji so ob vlogi za sodelovanje poleg odgovorov

posredovali tudi dokazila. Prejeta gradiva je ocenila petčlanska

strokovna ocenjevalna komisija v sestavi: prof. dr. Lučka Kajfež

Bogataj, g. Rajko Dolinšek, ga. Tatjana Orhini Valjavec, dr. Jure

Stojan in g. Peter Zavrl.

Nagrade v obliki priznanj in pohval so na Strateški konferenci o

trgovini podelile mag. Mariča Lah, predsednica TZS, prof. dr. Luč-

ka Kajfež Bogataj, predsednica Strokovne komisije ter mag. Tanja

Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje z Ministrstva za

okolje, podnebje in energijo.

Izjave prejemnikov priznanj in pohval:

I. Kategorija velike družbe:

Zlato priznanje: SPAR SLOVENIJA d.o.o.

»Trajnostno delovanje in odgovornost za okolje sodita med stra-

teške usmeritve in prioritete podjetja Spar Slovenija. Vse naše

aktivnosti potekajo pod okriljem trajnostne strategije z jasnim

ciljem – ustvarjati boljši jutri, boljše življenje za vse. Trajnostno

strategijo sestavlja osem krovnih ciljev ter številni podcilji in

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

kazalniki, ki merijo naš napredek. Prejeta zlata nagrada potrjuje

naše uspešno delo na tem področju in nanjo smo zelo ponosni.

Kljub priznanju stroke pa ostajamo še naprej usmerjeni k stalnim

izboljšavam, inovacijam in iskanju novih rešitev.«

Srebrno priznanje: IKEA Slovenija, d.o.o.

»Skrb za ljudi in planet je temeljna vrednota poslovnega modela

IKEA. Zavezani smo preseganju cilja neto ničelnih emisij in pre-

hodu v krožni model poslovanja. Od odprtja trgovine v Ljubljani

leta 2021 si prizadevamo ustvarjati boljši vsakdan za čim več ljudi

ter jih spodbujati k življenju v mejah zmogljivosti planeta. Prejem

srebrne nagrade TZS za trajnostno poslovanje potrjuje uspešnost

naših prizadevanj – od pospeševanja brezemisijske dostave iz-

delkov do trajnostnih ponudb rešitev za dom, za učinkovito rabo

vode in energije ter spodbujanja bolj trajnostne potrošnje, mo-

bilnosti in prehranjevanja. Še naprej bomo iskali načine za traj-

nostno rabo virov in zmanjševanje emisij v našem delovanju ter

skupaj z deležniki preko skupnih pobud soustvarjali boljši jutri.

Prihodnost je trajnostna.«

Bronasto priznanje: LIDL Slovenija d.o.o. k.d

»V Lidlu Slovenija trajnost vključujemo v vse vidike našega poslo-

vanja – od dobavne verige in logistike, do ponudbe izdelkov. Z za-

vezanostjo k trajnostnemu razvoju gradimo dolgoročne in zaupanja

vredne odnose z zaposlenimi, kupci, dobavitelji in drugimi deležni-

ki. Kupcem s ponudbo trajnostnih izdelkov in z rednim ozavešča-

njem omogočamo odgovorne nakupne odločitve, kar vpliva na nji-

hovo zadovoljstvo in zvestobo. Trajnostne prakse krepijo motivacijo

naših zaposlenih in pomagajo privabljati nove talente. S trajnostnim

delovanjem optimiziramo porabo virov in zmanjšujemo količino od-

padkov, kar pozitivno vpliva na okolje ter hkrati prinaša ﬁnančne

prihranke. Hkrati smo na ravni mednarodne skupine Lidl zavezani

k doseganju neto ničelnih emisij do leta 2050. S svojim zgledom k

trajnostnim pristopom spodbujamo tudi dobavitelje in druge orga-

nizacije ter jih pri tem aktivno podpiramo. Vse te aktivnosti gradijo

trdne temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja ter naravnega in

družbenega okolja, v katerem delujemo. Tudi v prihodnje bomo na-

daljevali z uresničevanjem ciljev, zastavljenih v trajnostni strategiji,

ter opolnomočenjem deležnikov za izvajanje trajnostnih praks.«

Pohvale:

dm drogerie markt d.o.o.

»V dm drogerie markt trajnostni razvoj vodimo celovito in sistema-

tično, s posebnim poudarkom na energetski učinkovitosti in od-

govornem ravnanju z viri. Uporabljamo obnovljive vire energije,

med drugim sončne elektrarne, ter spodbujamo okolju prijazno

mobilnost z električnimi vozili in polnilnicami. Sledimo načelom

trajnostnega oblikovanja sortimenta, ki zagotavlja pregledne in

trajnostne dobavne verige. Uvajamo ukrepe za zmanjšanje ogljič-

nega odtisa na področju logistike ter digitalizacijo poslovanja, kar

prispeva k učinkovitejši rabi virov. Junija smo prvič objavili tudi

trajnostno poročilo, s katerim transparentno predstavljamo naše

dosežke in načrte na področju trajnosti. Znotraj delovne skupi-

ne neprestano iščemo nove trajnostne rešitve in sodelujemo v

družbenih projektih, saj želimo skupaj graditi boljšo in trajnostno

prihodnost za našo skupnost in okolje.«

PETROL d.d. Ljubljana

»V družbi Petrol d.d., Ljubljana v okviru trajnostne strategije vlaga-

mo v digitalizacijo procesov, energetsko učinkovitost in uporabo

obnovljivih virov energije. Spodbujamo učinkovito rabo energije in

vode ter zmanjšujemo svoj ogljični odtis. V okviru projekta »Petrol

Green« smo v Sloveniji z lastnimi sončnimi elektrarnami opremili že

143 lokacij, kar pomembno povečuje delež energije iz obnovljivih

virov. Za končne odjemalce in industrijo razvijamo celovite ener-

getske rešitve, ki pomagajo zmanjševati porabo energije, stroške

in vplive na okolje. Našo zavezanost trajnosti uresničujemo z vsa-

kodnevnim delovanjem. Del te zgodbe je tudi iniciativa »Srce za

planet«, s katero pregledno komuniciramo trajnostne kriterije naših

izbranih izdelkov in storitev. Veseli nas, da Trgovinska zbornica Slo-

venije prepoznava in spodbuja pomen trajnostnega poslovanja ter

dobrih praks, ki prispevajo k bolj zeleni in odgovorni prihodnosti.«

Shell Adria d.o.o.

»Shellovo ključno vodilo danes je: več čistejše energije, manj emi-

sij. Shellova vizija je, da do leta 2035 postane vodilno integrirano

energetsko podjetje, ki ustvarja večjo vrednost z manjšim ogljič-

nim odtisom. Na globalni ravni Shell razvija nizkoogljične rešitve,

kot so vodik, LNG, HVO in električna mobilnost, ter uvaja alterna-

tivna goriva v cestnem, tovornem, ladijskem in letalskem prome-

tu. Pomemben del Shellove strategije predstavljajo tudi sončna

in vetrna energija ter rešitve za energetsko učinkovito ogrevanje

stavb po svetu. Shell je prisoten v več kot 80 državah, med kateri-

mi je Slovenija eden najmanjših trgov. Kljub temu Shell Adria sledi

globalnim smernicam in si prizadeva za lokalne trajnostne rešitve,

ki prispevajo k bolj zeleni prihodnosti.«

II. Kategorija srednje družbe

Zlato priznanje: Decathlon Ljubljana, d.o.o.

»V Decathlonu trajnost jemljemo kot ključno vrednoto, ki usmerja

naše poslovne odločitve in razvoj izdelkov. Podpiramo podaljševa-

nje življenjske dobe športne opreme z različnimi programi odkupa

in popravil, s čimer omogočamo odgovorno ravnanje z opremo.

Aktivno ozaveščamo naše kupce in zaposlene o pomenu trajno-

stnih praks ter spodbujamo trajnostno mobilnost med zaposlenimi.

Naša strategija temelji na krožnem gospodarstvu in zmanjševanju

okoljskega vpliva. V prihodnje želimo še bolj krepiti te prakse ter

prispevati k zdravemu in okolju prijaznemu načinu življenja.«

III. Kategorija mikro in male družbe ter samostojni podjetniki

Zlato priznanje: SES Center Management d.o.o.

»V SES Slovenija trajnost razumemo kot temelj sodobnega po-

slovanja in dolgoročno naložbo v prihodnost. Naše nakupovalne

destinacije so zasnovane z energetsko učinkovitimi rešitvami, ze-

lenimi strehami, sistemom za zbiranje deževnice, LED razsvetlja-

vo in spodbujanjem trajnostne mobilnosti. Poudarek dajemo tudi

družbeni odgovornosti, saj sodelujemo z lokalnimi skupnostmi in

ustvarjamo prostore, kjer se ljudje dobro počutijo. Ponosni smo,

da je naš pristop prepoznala tudi Trgovinska zbornica Slovenije,

saj nam to priznanje daje dodatno motivacijo, da trajnostne pra-

kse še naprej nadgrajujemo in širimo po vsej Sloveniji.«

Srebrno priznanje: SHOEBOX Alpe-Adria d.o.o.

»Verjamemo, da sta digitalna preobrazba in trajnostno poslovanje

neločljivo povezana. Zato v zadnjem času delujemo predvsem v

smeri digitalizacije poslovnih procesov, tako trgovinskih, kot za-

lednih. Hkrati pa stremimo k temu, da smo energijsko učinkoviti

in da porabo energije zmanjšujemo, kjer je to mogoče. Držimo

se tega, da lahko vsak od nas pripomore k boljšemu svetu, ki ga

ustvarjamo zase in za tiste, ki pridejo za nami.«

Več informacij na spletni strani Trgovinske zbornice Slovenije:

www.tzslo.si. N.P.

III SPLOŠNA ZAKONODAJA

Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč

V Uradnem listu RS, št. 78/25, je objavljena Uredba o organizi-

ranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in

pomoč, ki začne veljati 25. 10. 2025.

Ta uredba ureja merila za organiziranje, opremljanje in usposablja-

nje Civilne zaščite, gasilskih enot in drugih sil za zaščito, reševanje

in pomoč za opravljanje nalog ob naravnih in drugih nesrečah.

WWW.TZSLO.SI

Uredba prinaša določene obveznosti tudi za nekatere gospo-

darske družbe, in sicer:

 enote za prvo pomoč organizirajo: gospodarske družbe,

zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu upo-

rabljajo, proizvajajo prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi,

nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo

dejavnost ali upravljajo sredstva za delo, ki so nevarna za

nastanek nesreče in morajo zato pripraviti načrte zaščite in

reševanja, eno ekipo na od 50 do 300 zaposlenih delavcev

na isti lokaciji in dodatno ekipo na vsakih nadaljnjih 300 za-

poslenih;

 enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito organi-

zirajo: gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki

so v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja

preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posle-

dic za ljudi in okolje, uvrščene med obrate večjega tveganja

za okolje, najmanj eno ekipo za radiološko oziroma kemij-

sko izvidovanje glede na dejavnost ter najmanj eno ekipo za

dekontaminacijo, v skladu z občinskim načrtom zaščite in re-

ševanja za primer nesreče, ki jo lahko povzroči dejavnost take

gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije;

 enote za uporabo zaklonišč organizirajo: gospodarske

družbe in zavodi, ki imajo v lasti ali upravljanju objekte z zak-

lonišči, lastniki oziroma upravljavci stanovanjskih stavb z zak-

lonišči ter občine, v katerih so objekti z zaklonišči.

Uredba podrobneje določa tudi naloge posameznih enot.

Poveljnike Civilne zaščite in njihove namestnike ter štabe

Civilne zaščite med drugimi imenujejo gospodarske družbe,

zavodi in druge organizacije z več kot 100 zaposlenimi, ki so v

skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja prepre-

čevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic za ljudi

in okolje, uvrščene med obrate večjega tveganja za okolje. Po-

verjenike za Civilno zaščito in njihove namestnike imenujejo

med drugimi upravitelji športnih, trgovskih in drugih središč, v

katerih se lahko naenkrat zadržuje več kot 2000 ljudi. K.F.

III ŽIVILA

Iz Uradnega lista EU

Živila in krma

 Uredba Komisije (EU) 2025/2016 zdne 8.oktobra 2025 opo-

pravku nekaterih jezikovnih različic Uredbe (EU)št.142/2011

oizvajanju Uredbe (ES) št.1069/2009 Evropskega parlamen-

ta in Sveta odoločitvi zdravstvenih pravil za živalske stran-

ske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni

prehrani ljudi, ter oizvajanju Direktive Sveta97/78/ES glede

nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih

pregledov na meji vskladu znavedeno direktivo - UL EU, št. L

2025/2016 z dne 9. 10. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/2046 zdne 10.oktobra

2025 ospremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU)2015/1486

glede pogojev dovoljenja za kantaksantin kot krmni dodatek

za nekatere kategorije perutnine, okrasne ribe in okrasne pti-

ce - UL EU, št. L 2025/2046 z dne 13. 10. 2025;

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/2085 z dne 13. ok-

tobra 2025 ospremembi prilogVinXIV kIzvedbeni uredbi

(EU)2021/404 glede vnosov za Kanado, Združeno kraljestvo

in Združene države Amerike na seznamih tretjih držav, nji-

hovih ozemelj ali območij, skaterih je dovoljen vstop pošiljk

perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa

perutnine in pernate divjadi vUnijo - UL EU, št. L 2025/2085

z dne 14. 10. 2025;

 Uredba Komisije (EU) 2025/2058 z dne 14. oktobra 2025

ospremembi prilogII inIII ter popravku PrilogeII kUredbi

(ES) št.1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede živil

za posebne prehranske namene - UL EU, št. L 2025/2058 z

dne 15. 10. 2025;

 Uredba Komisije (EU) 2025/2060 z dne 14. oktobra 2025

ospremembi Uredbe (ES) št.1333/2008 Evropskega parla-

menta in Sveta glede uporabe sorbinske kisline (E200) in

kalijevega sorbata (E202) vtoplotno neobdelanih musih na

rastlinski osnovi - UL EU, št. L 2025/2060 z dne 15. 10. 2025.

K.F.

III NEŽIVILA

Sestavine prepovedane v kozmetiki od 1. maja 2026 (Omnibus VIII)

V nadaljevanju vas seznanjamo z naslednjimi informacijami, ki

se nanašajo na prepoved nekaterih sestavin v kozmetiki od 1.

maja 2026 dalje in izhajajo iz objave Urada RS za kemikalije, kot

sledi:

Nova sprememba zakonodaje za kozmetične izdelke v letu

2026 prinaša prepoved uporabe številnih sestavin ter omeji-

tev uporabe nekaterih sestavin v kozmetičnih izdelkih.

Države članice Evropske unije so v septembru 2025 sprejele

osnutek uredbe, tako imenovane CMR Omnibus VIII, ki na Prilogo

II (seznam prepovedanih snovi), III (seznam omejenih snovi), IV

(seznam dovoljenih barvil) in V (seznam dovoljenih konzervan-

sov) k Uredbi EU št. 1223/2009 o kozmetičnih izdelkihdodaja

snovi, ki so bile razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali stru-

pene za razmnoževanje (CMR snovi) z Delegirano uredbo (EU)

2020/1182inDelegirano uredbo (EU) 2024/2564.

Uredba se bo uporabljala od 1. maja 2026. Po tem datumu se

izdelki, neskladni z uredbo, ne bodo smeli več dajati na trg ter

biti dostopni na trgu.

Spremembe Priloge II (seznam prepovedanih snovi)

Vnos 1397 (združitev vnosov 1397, 1398 in 1399) se nadomesti z

naslednjim:

 Perborova kislina (H

)), mononatrijeva sol, trihidrat [1]

 Perborova kislina, natrijeva sol, tetrahidrat [2]

 Perborova kislina (HBO(O

)), natrijeva sol, tetrahidrat [3]

 Natrijev peroksoborat heksahidrat [4]

 Natrijev perborat [5]

 Natrijev peroksometaborat; natrijev peroksoborat [6]

 Perborova kislina, natrijeva sol [7]

 Perborova kislina, natrijeva sol, monohidrat [8]

 Perborova kislina (HBO(O

)), natrijeva sol, monohidrat [9]

Vnos 1727 se nadomesti z naslednjim:

 Nanosrebro [1nm < premer delcev ≤100 nm]

 Masivno srebro [premer delcev ≥1mm]

Dodajo se naslednji vnosi:

 Večstenske ogljikove cevke (sintetični graﬁt cevaste oblike) z

geometrijskim premerom cevke ≥30 nm do <3 μm in dolžino

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

≥5 μm ter razmerjem med širino in višino >3:1, vključno z

večstenskimi ogljikovimi nanocevkami, MWC(N)T)

 Reakcijska zmes 1,3-dioksan-5-ola in 1,3-dioksolan-4-ilmeta-

nola

 Aceton oksim

 2-(dimetilamino)-2-[(4-metilfenil)metil]-1-[4-(morfolin-4-il)fenil]

butan-1-on

 2,3-epoksipropil neodekanoat

 Bentialikarb-izopropil (ISO)

 7-oksabiciklo[4.1.0]hept-3-ilmetil 7-oksabiciklo[4.1.0]heptan-

-3-karboksilat

 Natrijev 3-(aliloksi)-2-hidroksipropansulfonat

 1,4-dikloro-2-nitrobenzen

 Fenpropidin (ISO)

 N,N'-metilendiakrilamid

 Terc-butil 2-etilperoksiheksanoat

 Trimetil borat

 S-metolaklor (ISO)

 Piraklostrobin (ISO)

Spremembe Priloge III (seznam omejenih snovi)

Dodajo se naslednji vnosi:

 Srebro v prahu [100nm < premer delcev < 1mm]

(a) zobna krema; najvišja dovoljena koncentracija: 0.05 odstotka

(b) ustna voda; najvišja dovoljena koncentracija: 0.05 odstotka

 Hexyl Salicylate

(a) dišave na vodno-alkoholni osnovi, razen dišav na vodno-al-

koholni osnovi, namenjenih otrokom, mlajšim od 3 let; najvišja

dovoljena koncentracija: 2 odstotka

(b) vsi izdelki, ki se izperejo, razen gela za tuširanje, izdelkov

za umivanje rok, balzama za lase in šampona, namenjenega

otrokom, mlajšim od 3 let; najvišja dovoljena koncentracija:

0.5 odstotka

losjona za telo, kreme za obraz, kreme za roke, ličila/balzama

za ustnice in dišav, namenjenih otrokom, mlajšim od 3 let; naj-

višja dovoljena koncentracija: 0.3 odstotka

(d) zobna krema; najvišja dovoljena koncentracija: 0.001 odstotka

(e) ustna voda; najvišja dovoljena koncentracija: 0.001 odstotka

(f) gel za tuširanje, izdelki za umivanje rok, šampon, balzam

za lase, izdelki za nego telesa, obraza in rok, ličila/balzam za

ustnice in ustnice ter dišave, namenjene otrokom, mlajšim od

3 let; najvišja dovoljena koncentracija 0.1 odstotka

Ni za uporabo v pripravkih za otroke, mlajše od 3 let, razen izjeme

(d) in (f).

Sprememba Priloge IV (seznam dovoljenih barvil)

Vnos 142 se nadomesti z naslednjim:

 Srebro v prahu [100nm < premer delcev < 1mm]

(a) izdelki za ustnice; najvišja dovoljena koncentracija: 0.2 odstotka

(b) senčilo za oči; najvišja dovoljena koncentracija: 0.2 odstotka

Sprememba Priloge V(seznam dovoljenih konzervansov)

Vnos 7 se nadomesti z naslednjim:

 o-Phenylphenol in Sodium o-Phenylphenate

 izdelki, ki se izperejo; najvišja dovoljena koncentracija: 0.2

odstotka (kot fenol)

 izdelki, ki se ne odstranijo; najvišja dovoljena koncentracija:

0.15 odstotka (kot fenol)

 Kadar se o-fenilfenol in natrijev o-fenilfenat uporabljata sku-

paj, skupna koncentracija (kot fenol) ne sme presegati 0.2

odstotka v izdelkih, ki se izperejo in 0.15 odstotka v izdelkih,

ki se ne odstranijo.

 Ni za uporabo na način, ki bi lahko pri končnem uporabniku

povzročil izpostavljenost pljuč ob vdihavanju. Ni za uporabo v

izdelkih za usta.

 Besedilo pogojev uporabe in opozoril: Preprečite stik z očmi.

Vir: Povzeto po spletni objavi Urada RS za kemikalije z dne

30. 9. 2025. M.S.

Javna razprava o predlogu omejitve oktokrilena v kozmetiki

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) poziva zainteresirane de-

ležnike, da do 24. marca 2026 komentirajo predlog omejitve oktok-

rilena v kozmetičnih izdelkih v okviru Uredbe 1907/2006 (REACH).

Predlog omejitve predvideva omejitev dajanja na trg in uporabo

oktokrilena v končnih kozmetičnih izdelkih v koncentraciji, ki je

enaka ali večja od 0.001 odstotka.

Vabljeni, da si predlog ogledate in podate svoje pripombe preko

spletne strani ECHA. Posvetovanje poteka do 24. marca 2026.

Vir: Povzeto po objavi Urada RS za kemikalije z dne 30. 9. 2025

M.S.

III IZOBRAŽEVANJE

Razpis za opravljanje poslovodskega izpita za pridobitev naziva Trgovski poslovodja /

Trgovska poslovodkinja za leto 2026

Trgovinska zbornica Slovenije v skladu z Zakonom o poklicnem

in strokovnem izobraževanju (UL RS, št. 79/06, 68/17, 46/19 in

53/24), Pravilnikom o delovodskih in poslovodskih izpitih (UL

RS, št. 68/09), odločbo Ministrstva za šolstvo in šport o podeli-

tvi javnega pooblastila za izvajanje nalog socialnih partnerjev na

področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na področju

trgovinske dejavnosti z dne 24.4. 2007 in izpitnim katalogom za

poslovodski izpit za pridobitev naziva trgovski poslovodja/poslo-

vodkinja, objavlja razpis za opravljanje poslovodskega izpita

za pridobitev naziva »Trgovski poslovodja/Trgovska poslo-

vodkinja«.

Prva prijava na poslovodski izpit: Kandidat, ki se želi prvič pri-

javiti k opravljanju kateregakoli dela poslovodskega izpita, mora

osebno izpolniti prvo prijavo k opravljanju izpita na Trgovinski

zbornici Slovenije, Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana oziroma

lahko s soglasjem kandidata prijavo opravi tudi predstavnik pod-

jetja, kjer je kandidat zaposlen. Prva prijava je možna skozi ce-

lotno leto in je brezplačna.

Pogoji za vpis:

K opravljanju poslovodskega izpita se lahko prijavi oseba, ki iz-

polnjuje sledeča pogoja:

 ima IV. raven izobrazbe,

 ima vsaj 3 leta delovnih izkušenj v trgovinski dejavnosti.

K prvi prijavi je kandidat dolžan priložiti zahtevana dokazila, s kateri-

mi dokazuje, da izpolnjuje pogoje za pristop k poslovodskemu izpitu:

 overjeno kopijo spričevala zadnjega letnika,

 overjeno kopijo diplome ali zaključnega spričevala,

 overjeno kopijo delovne knjižice oziroma izpis iz ZPIZ o ob-

dobjih zavarovanja v RS po 1.1.2009: http://www.zpiz.si/,

 overjeno kopijo pogodbe o zaposlitvi, iz katere je razvidno, da

ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju trgovinske dejav-

nosti ali v primeru delovnih izkušenj, pridobljenih v okviru dela

na podlagi študentske napotnice, verodostojne listine, iz katerih

sta razvidna čas opravljanja dela in zahtevnost dela. Pri izkazo-

vanju delovnih izkušenj na področju trgovinske dejavnosti mo-

rajo kandidati za pristop k poslovodskemu izpitu z ustreznimi

WWW.TZSLO.SI

dokumenti (npr. delovna knjižica, pogodba o zaposlitvi, potrdilo

delodajalca, potrdilo delodajalca o obsegu in zahtevnosti opra-

vljenega dela na podlagi študentske napotnice ter o času, v

katerem je konkretna oseba navedeno delo opravljala, študent-

ska napotnica, izpis opravljenega študentskega dela s strani

študentskega servisa) izkazati, da so pridobili strokovne izku-

šnje na delovnih področjih trgovinske dejavnosti (na primer delo

kandidata na področju prodaje, nabave, delo s strankami, itd.).

Po opravljeni prvi prijavi se mora kandidat pisno prijaviti za

opravljanje nadaljnjih izpitov. Prijavnico, ki jo dobi na Trgovinski

zbornici Slovenije ali na spletni strani https://www.tzslo.si/sl/iz-

obrazevanje-javno-pooblastilo/poslovodski-izpit mora poslati z

vsemi podatki, ki so na njej zahtevani, na naslov: Trgovinska zbor-

nica Slovenije, Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana ali po e-pošti:

info@tzslo.si.

IZPITNI ROKI ZA LETO 2026

PRAKTIČNI DEL IZPITNI ROKI PRIJAVNI ROKI

Seminarska naloga z zagovorom

6. 1. 2026

7. 4. 2026

1. 9. 2026

7. 12. 2025 do 22. 12. 2025

8. 3. 2026 do 23. 3. 2026

2. 8. 2026 do 17. 8. 2026

Uporaba elektronskega poslovanja

20. 1. 2026

21. 4. 2026

15. 9. 2026

21. 12. 2025 do 5. 1. 2026

22. 3. 2026 do 6. 4. 2026

16. 8. 2026 do 31. 8. 2026

Poslovno komuniciranje v tujem jeziku

3. 2. 2026

5. 5. 2026

29. 9. 2026

4. 1. 2026 do 19. 1. 2026

5. 4. 2026 do 20. 4. 2026

30. 8. 2026 do 14. 9. 2026

Osnove statistike

17. 2. 2026

19. 5. 2026

13. 10. 2026

18. 1. 2026 do 2. 2. 2026

19. 4. 2026 do 4. 5. 2026

13. 9. 2026 do 28. 9. 2026

Poslovna matematika

3. 3. 2026

2. 6. 2026

27. 10. 2026

1. 2. 2026 do 16. 2. 2026

3. 5. 2026 do 18. 5. 2026

27. 9. 2026 do 12. 10. 2026

STROKOVNO – TEORETIČNI DEL IZPITNI ROKI PRIJAVNI ROKI

Poznavanje blaga

6. 1. 2026

7. 4. 2026

1. 9. 2026

7. 12. 2025 do 22. 12. 2025

8. 3. 2026 do 23. 3. 2026

2. 8. 2026 do 17. 8. 2026

Gospodarsko poslovanje s trženjem

20. 1. 2026

21. 4. 2026

15. 9. 2026

21. 12. 2025 do 5. 1. 2026

22. 3. 2026 do 6. 4. 2026

16. 8. 2026 do 31. 8. 2026

Računovodstvo z osnovami poslovnih ﬁnanc

3. 2. 2026

5. 5. 2026

29. 9. 2026

4. 1. 2026 do 19. 1. 2026

5. 4. 2026 do 20. 4. 2026

30. 8. 2026 do 14. 9. 2026

Psihologija prodaje

17. 2. 2026

19. 5. 2026

13. 10. 2026

18. 1. 2026 do 2. 2. 2026

19. 4. 2026 do 4. 5. 2026

13. 9. 2026 do 28. 9. 2026

Trgovinska zakonodaja

3. 3. 2026

2. 6. 2026

27. 10. 2026

1. 2. 2026 do 16. 2. 2026

3. 5. 2026 do 18. 5. 2026

27. 9. 2026 do 12. 10. 2026

PEDAGOŠKO – ANDRAGOŠKI DEL IZPITNI ROKI PRIJAVNI ROKI

Pedagoško – andragoški del

17. 3. 2026

16. 6. 2026

10. 11. 2026

15. 2. 2026 do 2. 3. 2026

17. 5. 2026 do 1. 6. 2026

11. 10. 2026 do 26. 10. 2026

POSLOVODNO – EKONOMSKI DEL IZPITNI ROKI PRIJAVNI ROKI

Poslovodno – ekonomski del

24. 3. 2026

23. 6. 2026

17. 11. 2026

22. 2. 2026 do 9. 3. 2026

24. 5. 2026 do 8. 6. 2026

18. 10. 2026 do 2. 11. 2026

Cenik posameznih izpitov bo objavljen naknadno po potrditvi na

seji Vlade Republike Slovenije. Trgovinska zbornica Slovenije je

predlagala, da cene izpitov ostanejo nespremenjene, torej na

enaki ravni kot leta 2025. N.P.

Analiza razmer na trgu dela in rezultati srednje in dolgoročnih napovedi potreb trga

dela do leta 2039

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

je objavilo Analizo razmer na trgu dela in rezultate srednje in

dolgoročnih napovedi potreb trga dela do leta 2039.

Dokument vsebuje analizo trenutnih gibanj na trgu dela in napo-

ved potreb trga dela v Sloveniji do leta 2039. Letošnja napoved

trga dela razkriva poglabljajoče se demografske in strukturne iz-

zive, ki bodo pomembno vplivali na gospodarstvo in življenjske

razmere v Sloveniji do leta 2039.

Zaradi staranja prebivalstva in zmanjševanja števila delovno spo-

sobnih se število delovno aktivnih zmanjšuje. Število mladih drža-

vljanov Slovenije, ki prvič vstopijo na trg dela, je nižje od števila

tistih, ki se upokojijo. Neugodni demografski trendi se odražajo v

pomanjkanju delovne sile, nizki brezposelnosti in večji odvisnosti

gospodarstva od tujih delavcev. Delež slednjih med delovno aktiv-

nim prebivalstvom Slovenije se bo do leta 2030 verjetno povečal.

V primerjavi z obdobjem 2019–2024 bo v obdobju 2025-2039

število prostih delovnih mest nadalje upadalo. Večina prostih de-

lovnih mest pa bo nastala za potrebe nadomestitve posamezni-

kov, ki se bodo upokojili. Do leta 2029 bo največje povpraševanje

po strokovnjakih v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, kovinski in

strojni industriji. Približno 47 odstotkov prostih delovnih mest, ki

bodo ustvarjena, bo za srednješolsko izobraženi kader, medtem

WWW.TZSLO.SI

T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Barbara Krivic, Nika Pečevnik in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov (delno ali v celoti)

je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska zbornica Slovenije,

Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027 8921 404 pri OTP

banki d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo plačuje 5 % davek

na dodano vrednost.

ko jih bo 43 odstotkov za delavce s terciarno izobrazbo. V ce-

lotnem obdobju napovedi bodo zelena in ozelenitvena prosta

delovna mesta predstavljala približno 40 odstotkov vseh prostih

delovnih mest. Skupni delež prostih delovnih mestih, ki se nana-

šajo na digitalna znanja, bo ostal okoli 54-odstoten, pri čemer pa

se bosta deleža digitalnih in digitalno podprtih prostih delovnih

mest nekoliko povečala.

V napovedi so opredeljene ključne kompetence, ki so potrebne

za zapolnitev prostih delovnih mest, razvrščenih na SKP 3. ravni.

Napoved razlikuje med naslednjimi kompetencami: ključne po-

klicne, digitalne in zelene. Primer nekaterih najbolj pogosto iska-

nih kompetenc, upoštevajoč najbolj iskana prosta delovna mesta

v srednjeročnem obdobju napovedi:

1. ključne poklicne kompetence: komunikacija s strankami (učin-

kovito odzivanje in pomoč); komunikacijski kanali (ustno,

pisno, digitalno, telefonsko); priprava učnih vsebin (razvoj gra-

div in vaj); učne težave – obravnava posebnih učnih motenj;

upravljanje proračuna (načrtovanje in poročanje);

2. digitalne kompetence: spletna učna okolja (uporaba v pouče-

vanju); GPS sistemi (uporaba in navigacija); CAD načrtovanje

(računalniška podpora modeliranju); razvoj programske opre-

me (analiza, algoritmi, kodiranje); arhiviranje dokumentov (sis-

tem, katalog, označevanje);

3. zelene kompetence: varnost v gradbeništvu; odstranjevanje

odpadkov; energijska učinkovitost stavb; zdravstveni in varno-

stni predpisi.

Do celotnega dokumenta lahko dostopate preko spletne strani

MDDSZ ali se obrnete na TZS - e-naslov: info@tzslo.si.

Vir: Povzeto po spletni objavi Ministrstva za delo, družino, social-

ne zadeve in enake možnosti z dne 9. 10. 2025. K.F.

III AKADEMIJA TZS

a) Webinar »Kozmetični izdelki – Novosti ter predstavitev ključnih obveznosti, če sem

uvoznik, distributer, spletna prodaja, LBZ kozmetičnega izdelka« - 23. 10. 2025, on-line

Vljudno vabljeni, da se namv četrtek, 23.oktobra 2025 med

9.00 in 10.30 uropridružite na webinarju »Kozmetični izdelki

– Novosti ter predstavitev ključnih obveznosti, če sem uvo-

znik, distributer, spletna prodaja, LBZ kozmetičnega izdelka«.

Vsebina webinarja:

 Pregled ključnih obveznosti za trgovska podjetja s kozmetič-

nimi izdelki, ki izhajajo iz pravnih podlag, glede na vlogo v

dobavni verigi kozmetičnega izdelka;

 Priglasitev dejavnosti, priglasitev izdelka – v katerih primerih,

kdo in kako;

 Označevanje kozmetičnih izdelkov, skrb za varnost in doku-

mentacija;

 Prodaja kozmetičnih izdelkov za poklicno uporabo, posebnosti;

 Prepovedane/omejene sestavine v kozmetičnih izdelkih v letu

2025 in v prihodnje;

 Katere novosti nas čakajo v prihodnjem obdobju na področju

zakonodaje.

Predavateljica:dr. Anja Menard Srpčič, Urad RS za kemikalije

Vabljeni, da nam vaša vprašanja posredujete vnaprej na e-naslov:

info@tzslo.si, tako da bo lahko čim več pojasnil podanih že tekom

webinarja.

Kotizacije ni. Vabljeni k udeležbi! M.S.

PRIJAVNICA

Webinar »Kozmetični izdelki – Novosti ter predstavitev ključnih obveznosti, če sem uvoznik, distributer, spletna prodaja, LBZ kozme-

tičnega izdelka« - 23. 10. 2025, on-line

Naziv in naslov podjetja:

Davčna številka: Matična številka:

Telefon: E-naslov (OBVEZNO*):

Ime in priimek udeležencev:

1. E-naslov:

2. E-naslov:

Datum: Podpis odgovorne osebe:

S podpisom potrjujemo, da so prijavljene osebe predstavniki navedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bomo uporabljali samo za namen izvedbe tega

dogodka in obveščanja prijavljenih na dogodek ter posredovanje morebitnih gradiv.

