ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 10. november 2026, št. 32/26

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Brezplačni seminar »Predstavitev obveznosti za trgovce po Uredbi EU 2023/1115 o proizvodih,

ki ne povzročajo krčenja gozdov – EUDR in njenih spremembah« - 9. 12. 2026, on-line

III IZ DELA ZBORNICE

Nov programski partner TZS – BANKART

procesiranje plačilnih instrumentov d.o.o.,

Ljubljana.

Obveščamo vas, da smo za člane TZS pridobili novega program-

skega partnerja, in sicer BANKART procesiranje plačilnih in-

strumentov d.o.o., Ljubljana.

Bankart – Vaš zanesljiv partner za sodobne plačilne

rešitve

Kdo smo in kaj delamo

Podjetje Bankart je vodilno slovensko podjetje na področju

procesiranja sodobnih plačilnih instrumentov in ključni steber

slovenskega ﬁnančnega sistema. Njihovo glavno poslanstvo je

trgovcem, bankam in drugim poslovnim partnerjem zagotavljati

varno, zanesljivo in neprekinjeno delovanje plačilne infrastruk-

ture.

V osnovi skrbijo, da plačila med kupci in prodajalci potekajo hitro,

varno in brezhibno.

Njihove ključne storitve obsegajo:

 Upravljanje mreže POS terminalov: Trgovcem zagotavljajo

zanesljivo procesiranje kartičnih plačil na prodajnih mestih,

kar je osnova za odlično nakupovalno izkušnjo.

 Procesiranje plačilnih kartic: Obdelava transakcij za večino

izdajateljev in pridobiteljev kartic v Sloveniji in širši regiji.

 Takojšnja plačila (Flik): Razvoj in upravljanje infrastrukture

za sistem Flik, ki omogoča enostavna in takojšnja plačila med

uporabniki ter na prodajnih mestih (QR, POS in splet).

 Payment Gateway za spletna plačila: Celovita podpora

delovanju in procesiranju kartičnih in takojšnjih transakcij na

spletnih mestih.

 Upravljanje mreže bankomatov (ATM): Celovita podpora

delovanju in procesiranju transakcij na bankomatih.

 SEPA plačila in odprto bančništvo: Procesiranje kreditnih

plačil in direktnih obremenitev ter zagotavljanje sodobnih API

rešitev odprtega bančništva.

Kratka zgodovina podjetja

Podjetje Bankart d.o.o. je ustanovila skupina slovenskih bank

z jasno vizijo: vzpostaviti skupen, centraliziran in stroškovno

učinkovit procesni center, ki bo poenotil in posodobil kartično

poslovanje v Sloveniji. Z leti so iz lokalnega procesnega centra

zrasli v tehnološko napredno podjetje in pomembnega regijske-

ga igralca.

Več kot četrt stoletja izkušenj, nenehna vlaganja v varnost in stro-

kovnost njihovih ekip jim omogočajo, da uspešno prepoznavajo

trende digitalizacije. Tako so v zadnjih letih uspešno implementi-

rali regijski sistem za takojšnja plačila, s čimer slovensko plačilno

okolje uvrščamo v sam evropski vrh.

Ponudba za člane TZS: Svetovanje in tehnična imple-

mentacija

Zavedajo se, da je v trgovini zaključek nakupa – plačilo – naj-

bolj kritičen trenutek. Izbira prave plačilne rešitve lahko bistve-

no vpliva na uporabniško izkušnjo in stroške vašega poslovanja.

Sodelovanje v partnerskem programu TZS so zasnovali tako, da

slovenskim trgovcem nudijo neposredno strokovno podporo pri

posodobitvi plačilnih procesov.

V okviru partnerskega programa vam nudijo:

 Svetovanje na področju plačilnih instrumentov: Analizira-

jo vaše trenutne plačilne procese (v ﬁzičnih trgovinah ali na

spletu) in vam neodvisno svetujejo pri izbiri optimalnih so-

dobnih plačilnih rešitev, ki ustrezajo vaši prodajni strategiji in

pričakovanjem vaših kupcev.

 Tehnično implementacijo v sodelovanju z bankami: Prev-

zamejo in usklajujejo celovito tehnično integracijo različnih

plačilnih instrumentov za vaše poslovanje. Od implementacije

standardnih plačilnih kartic do integracije sodobnih takojšnjih

plačil (npr. Flik) ali spletnega plačilnega portala – v tesnem

sodelovanju z vašo izbrano banko zagotovijo, da je tehnični

prehod izveden strokovno, varno in povsem brez zastojev pri

vašem vsakodnevnem poslovanju.

Kontaktni podatki in več informacij:

Optimizirajte svoje plačilne procese s pomočjo strokovnjakov,

ki gradijo slovenski plačilni ekosistem. Za več informacij o stori-

tvah, svetovanju in integracijah novega programskega partnerja

Bankart d.o.o. jih obiščite na spletni strani www.bankart.si ali jih

kontaktirajte na prodaja@bankart.si ali joze.novak@bankart.si.

Več informacij o novem programskem partnerju je na voljo na

spletni strani TZS – zavihek »Partnerski programi«. K.F.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III SPLOŠNA ZAKONODAJA

Novela Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1A) se uporablja od 13. 12. 2026 dalje

Dne 20. 10. 2026 je bila v Državnem zboru RS sprejeta novela Zako-

na o varstvu potrošnikov (ZVPot-1A), ki prinaša določene spremem-

be in dopolnitve obveznosti na področju prava varstva potrošnikov.

Novela ZVPot-1A je objavljena v Uradnem listu RS, št. 1799/26 z dne

29. 10. 2026. Spremenjen in dopolnjen zakon bo tako začel veljati

dne 13. 11. 2026, uporabljati pa se bo začel dne 13. 12. 2026.

Kot glavne spremembe in dopolnitve področja izpostavljamo:

1) Znižanje cene (15. člen)

Gre za spremembo, ki sledi sodbi Sodišča EU v zadevi C-330/23

iz leta 2024, vezano na označevanje cen ob znižanjih. Upoštevaje

obrazložitev zakona sprememba petega odstavka 15. člena po-

meni, da mora biti »[…] popust označen od prejšnje cene blaga v

skladu s tem zakonom in ne od redne prodajne cene blaga. Izje-

ma je le, kadar je prejšnja cena v skladu s tem zakonom dejansko

enaka kot redna prodajna cena blaga.« Namen spremembe je,

tako zakonodajalec: »[…] preprečitev, da bi podjetja zavajala po-

trošnike na način, da bi pred objavo znižanja cen blaga zvišali

ceno in s tem prikazovali lažna zniževanja cen blaga.« Hkrati z

zapisanim se 15. člen dopolnjuje tudi za primere postopnega zni-

ževanja cene v okviru istega znižanja, črtal pa se je tudi odstavek,

vezan na razprodaje. V zvezi z njimi predlagatelj kot pomembno

izpostavlja: »Ne glede na črtanje določbe o razprodajah […] se

lahko primeri, ko podjetje oglašuje znižanja v razponu, pri čemer

po najvišjem oglaševanem odstotku prodaja le zelo majhen del

blaga, obravnavajo z vidika nepoštenih poslovnih praks.« Obetajo

se tudi spremembe Pravilnika o načinu označevanja cen blaga,

digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga. Na

podlagi novele ima za njegov sprejem ministrstvo instrukcijski rok

šestih mesecev od sprejema zakona.

2) Predhodne informacije (18. člen)

Kot bolj glavne obveznosti oziroma novosti se z novelo v členu, ki

ureja zagotavljanje predhodnih informacij potrošnikov, dodajajo:

opozorilo o obstoju zakonskega jamstva za skladnost blaga in nje-

govih glavnih elementov, vključno z njegovim minimalnim trajanjem

dveh let; informacija, da ima blago tržno garancijo trajnosti, njeno

trajanje in opozorilo o obstoju zakonskega jamstva za skladnost

blaga, kadar proizvajalec potrošniku brez dodatnih stroškov ponu-

ja tržno garancijo trajnosti, ki zajema celotno blago in velja več kot

dve leti; ter opozorilo o obstoju zakonskega jamstva za skladnost

storitve in digitalne vsebine. Evropska komisija v »FAQ« dokumentu

z dne 21. 9. 2026 razliko med obveznostmi, ki predstavljajo ločene

pravne institute, pojasnjuje na sledeč način (prosto prevedeno iz

angl.): »[…]Harmonizirano opozorilo o obstoju zakonskega jamstva

za skladnost blaga (vsebovano v izvedbeni uredbi (EU) 2025/1960

– znano tudi pod imenom »EU Garan«) je namenjeno informiranju

potrošnika o obstoju njegovih zakonskih pravic. Objavljeno mora

biti na viden način, npr. kot poster, na način, da je dobro viden – na

steni v trgovini, zraven blagajne ali v primerih spletne prodaje ob-

javljen kot splošno obvestilo na spletni strani trgovca. V primerjavi

informacija, da ima blago tržno garancijo trajnosti pomeni prosto-

voljno tržno garancijo vzdržljivosti blaga, ki jo ponujajo proizvajalci,

brez dodatnih stroškov in zajema celotno blago, s časovno veljav-

nostjo daljšo od dveh let.« Z dopolnitvijo člena se dodajajo tudi dru-

ge obveznosti predhodnega informiranja npr. o obstoju in pogojih

poprodajnih storitev, posodobitve programske opreme, idr.

3) Zavajajoča dejanja, opustitve in poslovne prakse (49., 50.

in 51. člen)

Z dopolnitvijo členov 49, 50 ter 51 se dodajajo spremembe, veza-

ne predvsem na zavajajoče okoljske in podobne trditve, v prime-

ru promocije, prodaje ali dobave blaga. Določbe zajemajo tako

embalažo blaga, oglaševanje, idr. Kot glavne pojme, vezane na

zavajajoča dejanja, opustitve in poslovne prakse, se v 46. člen

vključuje nove pojme »okoljska trditev, priznana odlična okoljska

uspešnost, shema certiﬁciranja in znak trajnostnosti«. Glede na

nezanemarljive spremembe in obveznosti, člane usmerjamo na

besedilo novele, za dodatne odgovore na vprašanja, vezana na

opisane obveznosti pa na »FAQ« dokument Evropske komisije, z

dne 21. 9. 2026. V le-tem je pojasnjeno tudi npr. kdaj, vezano na

oznake »organsko« ter »vegansko, vegetarijansko«, le-te Evrop-

ska komisija ocenjuje kot z Direktivo EU 2024/825 skladne.

4) Zasnova spletnih vmesnikov (57. a člen)

Spletni vmesniki morajo biti zasnovani po »user friendly« (uporab-

niku prijazno) načelu, katerega cilj je svobodna in informirana od-

ločitev potrošnika. Prepoveduje se npr. večkratna izbira (s pojav-

nimi okni), oteževanje potrošnikovega odstopa od pogodbe, idr.

5) Podaljšanje roka jamstva za skladnost blaga ob izbiri po-

pravila (78. člen)

Uvaja se novost v primeru, da se v okviru odgovornosti, vezane

na jamstvo za skladnost blaga izvede popravilo blaga. V tem pri-

meru se bo rok jamčevanja za skladnost blaga enkrat podaljšal

za obdobje enega leta. Ob izbiri popravila bo tako skupni rok

jamstva za skladnost blaga trileten. Gre za pravico, s katero se

že v času jamčevanja za skladnost blaga zasleduje cilj povečanja

popravila blaga in ne njegove zamenjave.

6) Obveščanje potrošnika, vezano na vzpostavitev skladnosti

(82. člen)

Dodaja se obveznost prodajalca, vezana na obveščanje potrošnika

glede možnosti izbire med popravilom in zamenjavo ter podaljšanju

obdobja jamstva kot je uzakonjen z 78. členom. Prav tako se uva-

ja možnost zagotovitve nadomestnega blaga za čas popravila ter

pravica potrošnika, da se odloči za zamenjavo blaga z obnovljenim.

7) Rok za vračilo celotne/dela kupnine (97. člen)

Zakon se dopolnjuje z rokom za vračilo dela/celotne kupnine v

okviru razdelka II – Obvezna garancija. Le-to je po novem potreb-

no vrniti nemudoma oziroma najkasneje v roku osmih dni, ki se

šteje od trenutka, ko je potrošnik posredoval dokazilo, da je bla-

go posredoval nazaj oziroma trenutka, ko je zahteval sorazmerno

znižanje kupnine.

8) Nov odsek – pravica do popravila (98.a – 98.h člen)

Pri dodanem odseku gre predvsem za obveznosti proizvajalca, ki

jih bodisi izpolnjuje sam, bodisi preko popravljavca. Gre npr. za

obveznosti zagotavljanja nadomestnih delov, evropskega obraz-

ca z informacijami, spletne platforme za popravila ter nacionalne

kontaktne točke. Določitev blaga, ki zapade pod obveznosti je

določen z akti EU, ki se bodo še dopolnjevali, izdan pa naj bi bil

tudi nacionalni pravilnik.

9) Dopolnitev poglavja o storitvah (99.a – 102.a člen)

Poglavje o storitvah se smiselno dopolnjuje na podoben način,

kot je razviden iz v tem prispevku popisanih sprememb, ki so

vezane na prodajo blaga. Gre predvsem za spremembe in do-

polnitve na področju jamčevalnega roka, prenovitve zahtevkov

potrošnika, ravnanja ob spornosti očitane nepravilnosti, roka za

vračilo celotne/dela kupnine, potrošnikove izgube pravic, idr.

10) Pogodbe sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostor-

ov – predhodne informacije (130. člen)

Poleg vezanosti na spremenjeni in dopolnjeni 18. člen, je pri

pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov,

potrošnika predhodno potrebno med drugim informirati tudi o

obstoju funkcije za odstop od pogodbe (t.i. „gumb za odstop“), o

možnosti okolju prijazne dostave, če je ta na voljo, idr.

WWW.TZSLO.SI

11) Gumb za odstop od pogodbe (138. a člen)

Z novelo se uvaja obveznost enostavnega načina za odstop od

pogodbe, sklenjene na daljavo prek spletnega vmesnika, na način

„enega klika“, ki je na voljo ves čas, ko ima potrošnik na razpolago

možnost za odstop od pogodbe brez navedbe razloga (v skladu s

134. oziroma 137. členom ZVPot-1A). »Gumb« mora biti prikazan na

vidnem mestu, pri čemer morajo biti izpolnjene tudi druge zahteve

glede realizacije odstopa ter prejema potrdila o uspešnem odsto-

pu. Prav tako opozarjamo, da se je deﬁnicija »spletnega vmesni-

ka« v 4. členu zakona spremenila oziroma dopolnila.

12) Prekrškovne in sankcijske določbe (233., 234., 238.-241.

člen)

Spremembe posegajo na področje sankcij in razlogov zanje

– dodajajo se razlogi za naložitev izpolnitve zakonskih obvezno-

sti, prepoved prodaje blaga/opravljanja storitev, dopolnjujejo pa

se tudi najhujši, hujši ter lažji prekrški, predvsem zasledujoč z no-

velo novo opredeljene kršitve obveznosti.

Opozarjamo, da pri popisanih spremembah in dopolnitvah ne gre

za vse spremembe, ki jih prinaša novela ZVPot-1A, pač pa tiste,

ki konkretneje posegajo v obstoječe obveznosti. Tako so npr.

izpuščene spremembe na področju ﬁnančnih storitev, ipd. Veza-

no na njih izpostavljamo, da je bil praktično vzporedno z novelo

ZVPot-1A sprejet tudi nov Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-3).

V zaključku navajamo, da bomo za člane še v letošnjem letu or-

ganizirali brezplačna usposabljanja, skupaj s pristojnim ministr-

stvom. M.G.

Informacija Tržnega inšpektorata RS – nove številke računov za izvajanje plačil

Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) obvešča, da so se

zaradi preimenovanja Ministrstva za gospodarstvo, turizem in

šport v Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, dne 27. ok-

tobra 2026 spremenile številke prehodnih podračunov Tržnega

inšpektorata Republike Slovenije za plačilo terjatev, nastalih v

okviru inšpekcijskih postopkov.

Po posredovanih podatkih TIRS so novi računi trije, namreč:

 za globe: SI56 0110 0845 0194 415,

 za sodne takse, stroške prekrškovnega postopka in odvzeto

premoženjsko korist: SI56 0110 0845 0194 318,

 za stroške upravnega postopka in kazni za kršitev postopka:

SI56 0110 0845 0194 512.

Račun za plačilo upravnih taks ostaja nespremenjen, prav tako pa

tudi vsi drugi podatki za plačilo, navedeni na izdanih dokumentih.

Vir: Povzeto po sporočilu Tržnega inšpektorata RS z dne 28. 10.

2026. M.S., M.G.

III DELOVNOPRAVNA ZAKONODAJA

Odredba o spremembi Odredbe o določitvi dejavnosti in poklicev, v katerih se lahko tujci

hitreje zaposlujejo

V Uradnem listu RS, št. 1793/26, je objavljena Odredba o spre-

membi Odredbe o določitvi dejavnosti in poklicev, v katerih se

lahko tujci hitreje zaposlujejo, ki velja od 29. 10. 2026 dalje.

Z navedeno odredbo se podaljšuje veljavnost Odredbe o

določitvi dejavnosti in poklicev, v katerih se lahko tujci hitreje za-

poslujejo (Uradni list RS, št. 102/25 in 384/26) do 30. 4. 2027.

Med temi poklici so tudi: Mesarji/mesarke ipd. in Farmacevti/far-

macevtke. L.Č.

V zakonodajnem postopku je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o

tujcih (ZTuj-2J)

Člane seznanjamo, da je Vlada Republike Slovenije dne 23. 10.

2026 v Državni zbor RS vložila Predlog zakona o spremembah in

dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2J; EPA 372-X).

S predlogom zakona se sledi optimizaciji postopka glede zame-

njave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave deloda-

jalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih. To področje se

bo urejalo v zakonu, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in

delo tujcev. Pristojnost za odločanje se bo z upravnih enot pre-

nesla na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, kar naj bi

pospešilo postopke in razbremenilo upravne enote.

Spreminja se ureditev združitve družine državljanov tretjih držav.

Obdobje zakonitega prebivanja tujca (državljana tretje države)

v Republiki Sloveniji, ki je potrebno za uveljavljanje pravice do

združitve družine, se podaljšuje z enega na tri leta. Enak pogoj

se uvaja tudi za osebe s priznano subsidiarno zaščito, razen za

mladoletnike brez spremstva.

Predlog predvideva zvišanje splošnega pogoja zadostnih

sredstev za preživljanje za izdajo dovoljenja za prebivanje drža-

vljanu tretje države in potrdila o prijavi prebivanja državljanu EU.

Zahtevani znesek se z osnovnega zneska minimalnega dohodka,

ki trenutno znaša 507,43 evra, zvišuje na 2-kratnik osnovnega

zneska minimalnega dohodka, ki znaša 1.014,86 evra. Zvišujejo

se tudi zahtevana sredstva za združitev družinskih članov. Njihova

višina se bo še naprej določala v skladu z merili (ponderji) za do-

ločitev višine minimalnega dohodka, kot jih določa zakon, ki ure-

ja socialno varstvene prejemke. Kot vrednost osnovnega merila

(ponderja) se ne upošteva več višina osnovnega zneska minimal-

nega dohodka, temveč 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega

dohodka. Na TZS smo opozorili, da bi lahko zvišanje zahtevanih

sredstev predstavljalo oviro tudi za redno zaposlene tujce, ki pre-

jemajo plačilo v skladu z veljavno zakonodajo. Predlagali smo,

da se pri presoji izpolnjevanja pogoja upošteva dejanski dohodek

tujca iz zaposlitve. Višina predlaganega ﬁnančnega praga se je

med pripravo predloga spreminjala in se je v eni od poznejših

različic znižala na 1,4-kratnik osnovnega zneska minimalnega do-

hodka. Kljub temu je v predlogu zakona, vloženem v Državni zbor

RS, ponovno določen 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega

dohodka.

Zvišujejo se tudi zahtevane ravni znanja slovenskega jezika. Za

podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

družine se zahtevana raven znanja za državljane tretjih držav

zvišuje z preživetvene ravni na osnovno raven A2 po Skupnem

evropskem jezikovnem okviru. Za izdajo dovoljenja za stalno pre-

bivanje, s katerim tujec pridobi tudi status rezidenta EU za daljši

čas, pa se zahtevana raven zvišuje z osnovne ravni A2 na osnov-

no raven B1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Na TZS

smo predlagali, da se zahtevana raven znanja slovenskega jezika

prilagodi vrsti in naravi dela ter obsegu komunikacije s strankami.

V trgovinski dejavnosti namreč vsa delovna mesta ne zahtevajo

enake ravni jezikovnega znanja, zlasti kadar delo ne vključuje ne-

posredne komunikacije s strankami.

Za tujce, ki niso državljani EU, se predvideva tudi soﬁnanciranje

programov učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske

družbe v višini 60 odstotkov cene programa. Namesto doseda-

nje brezplačne udeležbe se uvaja obvezna soudeležba tujcev pri

ﬁnanciranju programov, in sicer v višini 40 odstotkov cene pro-

grama. Na TZS smo predlagali ohranitev brezplačnih programov

učenja slovenskega jezika, saj bi obvezna ﬁnančna soudeležba

tujcev lahko predstavljala dodatno oviro pri njihovem vključeva-

nju na slovenski trg dela.

O nadaljnjem poteku zakonodajnega postopka vas bomo sproti

obveščali. L.Č.

Projekt »TRGOVINKO nas povezuje« soﬁnancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz ESS+. Projekt se soﬁnancira iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna

in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela«, speciﬁčnega cilja ESO4.4 »Spod-

bujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava

tveganje za zdravje (ESS+).

III NEŽIVILA

Poziv k uskladitvi trgovskih imen biocidnih proizvodov

V nadaljevanju vas seznanjamo z objavo Urada RS za kemikali-

je o uskladitvi trgovskih imen biocidnih proizvodov, s katero

poziva imetnike dovoljenj in priglasitelje biocidnih proizvodov,

da preverijo trgovska imena svojih proizvodov in jih po potre-

bi uskladijo z zahtevami glede označevanja in oglaševanja.

Poziv k uskladitvi trgovskih imen biocidnih proizvodov

V skladu z drugim odstavkom 69. člena Uredbe (EU) št. 528/2012

o biocidnih proizvodih (BPR) oznaka biocidnega proizvoda ne

sme biti zavajajoča glede tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali

ali okolje oziroma glede njegove učinkovitosti. Enaka prepoved

velja za oglaševanje biocidnih proizvodov na podlagi tretjega

odstavka 72. člena BPR. Navedeni določbi izrecno prepoveduje-

ta uporabo navedb, kot so »biocidni proizvod z manjšim tvega-

njem«, »nestrupen«, »neškodljiv«, »naraven«, »okolju prijazen« in

»živalim prijazen«, ter drugih podobnih navedb.

Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 20. junija 2024,pouda-

rilo, da je treba pojem »druge podobne navedbe« razlagati širo-

ko. Ta pojem zajema vsako navedbo, ki lahko uporabnika zavede

glede tveganj biocidnega proizvoda za zdravje ljudi, zdravje živali

ali okolje oziroma glede njegove učinkovitosti, tako da zmanjšuje

pomen teh tveganj ali celo zanika njihov obstoj. Prepoved tako ni

omejena na navedbe, ki so v BPR izrecno naštete.

Pristojni organi držav članic EU uporabljajo usklajen pristop, v

okviru katerega so kot potencialno zavajajoči opredeljeni zlasti iz-

razibio, natur/nature/natura, organic, eco/ecological, green, sen-

sitive, soft protection, soft touch, gentle in safe/varno. Navedeni

izrazi ne predstavljajo izčrpnega seznama, zato je treba vsak izraz

presojati glede na to, ali lahko pri uporabniku ustvari zavajajoč

vtis glede tveganj biocidnega proizvoda ali njegove učinkovitosti.

Kaj to pomeni za proizvode na slovenskem trgu?

Vpostopkih, ki se nanašajo na dajanje biocidnih proizvodov na

trg, se trgovska imena presojajo ob upoštevanju zahtev 69. in

72. člena BPR ter navedene sodne prakse. V registru biocidnih

proizvodov so še vedno vpisani nekateri proizvodi s trgovskimi

imeni, ki so bili priglašeni ali dovoljeni v preteklosti. Vpis proi-

zvoda v register sam po sebi ne pomeni, da je njegovo trgovsko

ime skladno z navedenimi zahtevami BPR oziroma da bo kot tako

sprejemljivo tudi v prihodnje. Pri že izdanih dovoljenjih po BPR se

skladnost trgovskega imena presoja zlasti ob podaljšanju ali spre-

membi dovoljenja. Imetniki dovoljenj lahko ustrezno spremembo

trgovskega imena predlagajo tudi pred podaljšanjem dovoljenja,

pristojni organ pa lahko ukrepa tudi v skladu z 48. členom BPR.

Urad zato poziva imetnike dovoljenj, katerih proizvodi imajo

neskladna trgovska imena, da vložijo ustrezno vlogo za spre-

membo dovoljenja in predlagajo novo trgovsko ime.

Priglasitelji proizvodov, ki so na trgu po nacionalnem prehodnem

postopku, spremembo trgovskega imena sporočijo uradu na ob-

razcu za spremembo priglasitve. Pri prehodu iz priglasitve v posto-

pek izdaje dovoljenja po BPR ter pri novih vlogah se bo ustreznost

trgovskih imen presojala v skladu z navedenimi zahtevami BPR.

Če bo v postopku ugotovljeno, da je trgovsko ime zavajajoče, bo

vlagatelj pozvan k njegovi ustrezni spremembi. Če vlagatelj trgo-

vskega imena ne bo ustrezno spremenil in je to edino predlagano

trgovsko ime proizvoda, dovoljenja za dostopnost in uporabo bioci-

dnega proizvoda na trgu v Republiki Sloveniji ne bo mogoče izdati.

Inšpekcijski nadzor

Nadzor nad izpolnjevanjem zahtev glede označevanja in ogla-

ševanja biocidnih proizvodov izvaja Inšpekcija za kemikalije, ki

lahko v primeru ugotovljenih neskladnosti odredi ukrepe v skladu

s svojimi pristojnostmi, ob izpolnjenih predpisanih pogojih tudi

prepoved dostopnosti proizvoda na trgu in njegove uporabe.Za

oglaševanje biocidnega proizvoda v nasprotju z 72. členom BPR

je predpisana globa od 2.500 do 15.000 EUR za pravno osebo, od

2.500 do 10.000 EUR za samostojnega podjetnika oziroma posa-

meznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter od 1.500 do 3.000

EUR za odgovorno osebo.

Vir: Povzeto po objavi Urada RS za kemikalije z dne 22. 10. 2026.

M.S.

Uredba EU 2024/1781 o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno

zasnovo za trajnostne izdelke

Na skupnem sestanku komisij TZS za tehnično blago - tekstil in

obutev ter za spletno prodajo, ki je potekal v septembru na TZS,

smo s člani obravnavali Predlog Uredbe o izvajanju uredbe (EU)

o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno

zasnovo za trajnostne izdelke (v nadaljevanju: predlog uredbe),

ob njegovi javni obravnavi. S predlogom uredbe se v splošnem

določajo nadzorni organi, uporaba slovenskega jezika, kazni,

itd., potrebne določbe za izvajanje večjega dela EU uredbe. Ob

WWW.TZSLO.SI

tem pa se EU Uredba 2024/1781 o vzpostavitvi okvira za dolo-

čitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke

(v nadaljevanju: EU Uredba ESPR) neposredno uporablja v vseh

državah članicah.

V razpravi smo se s člani dotikali predvsem vsebin, povezanih

z izvajanjem EU Uredbe ESPR ter resornemu Ministrstvu za go-

spodarstvo, delo in šport v našem odzivu posredovali nekatera

vprašanja glede njenega izvajanja v praksi. EU Uredba ESPR bo

namreč v naslednjem obdobju prinesla vsebine in precej novosti,

ki bodo zelo pomembne, tudi preko izvedbenih aktov, standardov

na sledečih področjih, ki jih izpostavimo:

 okoljska primerna zasnova izdelkov,

 digitalni potni list,

 prepoved uničenja neprodanih potrošniških izdelkov.

V nadaljevanju povzemamo prejeti dopis ministrstva (MGDŠ), v

katerem so podani odgovori na naša vprašanja iz navedenih pod-

ročij in podaja tudi koristne informacije o naslednjih korakih, ki

sledijo na ravni EU zakonodaje.

Vprašanja TZS:

Katere obveznosti ter njihova časovnica izhajajo iz Uredbe (EU)

2024/1781 za podjetja? Ali so sprejeti že vsi delegirani akti? Za-

nima nas, kateri izvedbeni akti so že sprejeti in kateri bodo še

sprejeti in do kdaj.

Odgovori MGDŠ z dne 9. 10. 2026:

»Uredba (EU) 2024/1781 je okvirna uredba. To pomeni, da za veči-

no izdelkov še ne določa takojšnjih tehničnih zahtev za posame-

zne izdelke, temveč vzpostavlja okvir (še posebej 4. člen Uredbe

(EU) 2024/1781), na podlagi katerega bo Evropska komisija pos-

topoma sprejemala delegirane/izvedbene akte za posamezne

skupine izdelkov.

V skladu s 46. točko 2. člena Uredbe (EU) 2024/1781 so zadevni

gospodarski subjekti: proizvajalec, pooblaščeni zastopnik, uvo-

znik, distributer, trgovec in ponudnik odpremnih skladišč. Njihove

obveznosti so opredeljene v Poglavju VII Uredbe (EU) 2024/178,

to je v 27. do 38. členu.

Uredba (EU) 2024/1781 je začela veljati 18. julija 2024, in sicer kot

pravni okvir EU. To pomeni, da od tega datuma dalje Evropska

komisija lahko sprejema delegirane/izvedbene akte na podlagi

4. člena Uredbe 2024/1781. Šele na podlagi delegiranih/izved-

benih aktov za posamezne izdelke bodo opredeljene konkretne

obveznosti gospodarskih subjektov za določen izdelek. Evrop-

ska komisija pripravlja prve delegirane akte za prednostne sku-

pine izdelkov, določene v prvem delovnem načrtu Uredbe (EU)

2024/1781 (Sporočilo Komisije: Delovni načrt za okoljsko primerno

zasnovo za trajnostne izdelke in označevanje z energijskimi na-

lepkami za obdobje 2025–2030; https://eur lex.europa.eu/legal-

-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52025DC0187).

Med prednostnimi skupinami izdelkov so tekstil, oblačila in

obutev, pohištvo, jeklo in aluminij, pnevmatike. Vsi delegirani/

izvedbeni akti za navedene kategorije izdelkov so še v pripravi.

Delegirani akti bodo določili konkretne okoljske zahteve, vsebino

digitalnega potnega lista proizvoda, zahteve glede označevanja,

prehodna obdobja za gospodarstvo. Prehodno obdobje za pripra-

vo gospodarskih subjektov na njihovo implementacijo je predvi-

deno 18 mesecev.

V skladu z Delovnim načrtom za okoljsko primerno zasnovo za

trajnostne izdelke in označevanje z energijskimi nalepkami za

obdobje 2025–2030 (dokument COM(2025) 187 ﬁnal) bo v prvi

polovici 2027 najprej sprejet akt za področje tekstila, sledili naj

bi pohištvo, jeklo in aluminij, pnevmatike ter električna in elek-

tronska oprema. Zahteve glede informacij na podlagi uredbe o

okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke bodo delovale v

sinergiji z uredbo o označevanju tekstilnih izdelkov, ki je trenutno

v fazi pregleda za njeno dopolnitev.

Uredba (EU) 2024/1781 določa tudi horizontalni okvir za digitalni

potni list izdelka (DPP), ki omogoča Komisiji, da vzpostavi register

DPP.

16. julija 2026 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU)

2026/1778 o določitvi izvedbenih ureditev za register digital-

nih potnih listov izdelkov, vzpostavljen na podlagi Uredbe (EU)

2024/1781 in objavljeni so bili harmonizirani standardi v podporo

registru DPP. Podrobnejše informacije o DPP so na voljo in se sproti

posodabljajo na spletni strani Komisije https://single market-eco-

nomy.ec.europa.eu/single-market/digital-product-passport_en).

Prvi izdelki, ki bodo morali od 18. februarja 2027 imeti DPP so

industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh, baterije za lah-

ka prevozna sredstva (LMT) in baterije za električna vozila (EV), v

skladu s sektorskimi zahtevami v Uredbi (EU) 2023/1542 o bateri-

jah in odpadnih baterijah. To je prvi rok za uvedbo DPP za določen

izdelek.

Obveznost podjetja, ki že velja neposredno na podlagi 25. člena

Uredbe (EU) 2024/1781 in ni odvisna od sprejetja delegiranih ak-

tov je prepoved uničenja neprodanega blaga. Ta prepoved velja

za izdelke navedene v Prilogi VII Uredbe (EU) 2024/1781 od 19.

julija 2026 za velika podjetja, od 19. julija 2030 pa za srednja pod-

jetja. Mala in mikro podjetja so iz te obveznosti izvzeta.

Poleg prepovedi uničevanja oblačil in obutve morajo podjetja na

podlagi 24. člena Uredbe (EU) 2024/1781 razkriti informacije o za-

vrženih neprodanih potrošniških izdelkih. Velika podjetja morajo

o tem poročati od 19. julija 2025, srednja pa od 19. julija 2030.

Mala in mikro podjetja so iz te obveznosti izvzeta.

Podrobnosti in oblika razkritja informacij za neprodane potro-

šniške izdelke so določeni v izvedbenem aktu: Izvedbena uredba

Komisije (EU) 2026/2 z dne 9. februarja 2026 o določitvi pravil za

uporabo Uredbe (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta

glede podrobnosti in oblike razkritja informacij o zavrženih nepro-

danih potrošniških izdelkih.

Glede prepovedi uničenja neprodanih potrošniških izdelkov in

oblike poročanja o zavrženih neprodanih izdelkih potrjujemo

vaše razmišljanje, da se prepoved uničenja in obveznosti razkritja

informacij o neprodanih potrošniških izdelkih nanaša na izdelke,

navedene v Prilogi VII Uredbe (EU) 2024/1781.«

K navedenim informacijam dodajamo, da bomo v sodelovanju z

MGDŠ predvidoma v januarju 2027 izvedli brezplačno usposablja-

nje za člane – predstavitev ESPR Uredbe 2024/1781 ter nacional-

ne Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o vzpostavitvi okvira za določi-

tev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke. Z

datumom in programom vas bomo seznanili naknadno.

Vir: Povzeto po prejetem odgovoru Ministrstva za gospodarstvo,

delo in šport z dne 9. 10. 2026. M.S.

Svetlobni nizi – zakonodaja

Ob bližanju božično novoletnih praznikov smo se glede na prejeta

vprašanja s strani članov, katera zakonodaja ureja svetlobne nize,

obrnili s preverbo na Tržni inšpektorat RS ter v nadaljevanju obja-

vljamo splošni odgovor oziroma neobvezujoče mnenje.

Odgovor Tržnega inšpektorata RS

»Pri določanju oziroma ugotavljanju zahtev za proizvod mora

proizvajalec sam presoditi in ugotoviti zahteve katerih predpi-

sov mora izpolniti njegov proizvod, upoštevajoč med drugim

predviden namen uporabe proizvoda in njegove lastnosti. Ker so

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

svetlobni nizi elektronski proizvod, morajo izpolnjevati zahteve

Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skla-

dnosti (Uradni list RS, št. 17/11, 29/23), Pravilnika o omogočanju

dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za upo-

rabo znotraj določenih napetostnih mej (Uradni list RS, št. 39/16)

in Pravilnika o elektromagnetni združljivosti (Uradni list RS, št.

39/16, 9/20), v primeru, da proizvod omogoča brezžično komu-

nikacijo pa tudi določbe Pravilnika o radijski opremi (Uradni list

RS, št. 3/16, 9/20, 124/23, 30/25). Glede posameznih zahtev, ki

so določene v standardih, se lahko obrnete na SIST – Slovenski

inštitut za standardizacijo v Ljubljani.«

Dodajamo, da gre za odgovor splošne narave in neobvezujoče

mnenje z vidika pristojnosti Tržnega inšpektorata RS, saj je TIRS

nadzorni organ, ki v okviru uvedenih inšpekcijskih postopkov na

podlagi preučitve vseh dejstev in okoliščin posameznega prime-

ra, preverja spoštovanje določil predpisov iz svoje pristojnosti, ni

pa svetovalni organ, ki bi podajal mnenja na vsebino prejetih ele-

ktronskih sporočil ali dokumentacije.

Vir: Povzeto po odgovoru Tržnega inšpektorata RS z dne 25. 9. 2026.

M.S.

III AKADEMIJA TZS

a) Brezplačni seminar »Predstavitev obveznosti za trgovce po Uredbi EU 2023/1115 o

proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov – EUDR in njenih spremembah« - 9. 12. 2026,

on-line

Vljudno vas vabimo na brezplačni seminar »Predstavitev ob-

veznosti za trgovce po Uredbi EU 2023/1115 o proizvodih, ki

ne povzročajo krčenja gozdov – EUDR in njenih spremembah«,

ki bo potekal dne 9. 12. 2026 s pričetkom ob 9.00 uri,preko

aplikacije ZOOM.

V Uradnem listu EU z dne 9. junija 2023 je objavljena Uredba

(EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja

2023 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih

proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu

Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU)

št.995/2010 (v nadaljevanju: Uredba), ki se začne uporabljati

30. 12. 2026. Uredba je bila tekom njene veljave tudi večkrat

zamaknjena glede njene uporabe, poenostavljena pa je bila tudi

glede obveznosti določenih subjektov.

Ob tem je bila v letošnjem letu sprejeta še Delegirana uredba

(EU) 2026/2102 z dne 13. julija 2026 o spremembi Uredbe (EU)

2023/1115 glede seznama zadevnih primarnih proizvodov in

drugih zadevnih proizvodov.

V mesecu oktobru 2026 je Vlada Republike Slovenije določila

pristojni organ za izvajanje prvega odstavka 14. člena uredbe,

in sicer Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in raz-

voj podeželja (ARSKTRP).

Z namenom pregleda obveznosti za trgovce pred začetkom upo-

rabe uredbe in novosti iz letošnjega leta na Trgovinski zbornici

Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo ter Agencijo

RS za kmetijske trge in razvoj podeželja organiziramo strokovni

seminar, na katerem boste člani lahko pridobili odgovore na na-

slednja zastavljena vprašanja:

 Kakšne bodo obveznosti za gospodarske subjekte, s po-

udarkom na trgovskih podjetjih po spremembi Uredbe in

ostalih novostih iz letošnjega leta? Katere podatke zbirajo

in hranijo trgovci?

 Katere spremembe glede seznama zadevnih primarnih

proizvodov in drugih zadevnih proizvodov je prinesla De-

legirana uredba (EU) 2026/2102?

 Vloga novega pristojnega organa Agencije RS za kmetij-

ske trge in razvoj podeželja.

Predavala bosta g. Tomaž Remic, Direktorat za gozdarstvo in

lovstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in ga. Ana Murg, Služba za

sledljivost in skladnost proizvodov, Agencija RS za kmetijske

trge in razvoj podeželja.

Člane vabimo, da nam vsa odprta vprašanja, ki se vam zastavljajo

glede izvajanja določb omenjene Uredbe v praksi, posredujete

nainfo@tzslo.sido vključno 4. 12. 2026.

Kotizacije NI. Vljudno vabljeni! M.G., K.F.



PRIJAVNICA

a) Brezplačni seminar »Predstavitev obveznosti za trgovce po Uredbi EU 2023/1115 o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja

gozdov – EUDR in njenih spremembah« - 9. 12. 2026, on-line

Naziv in naslov podjetja:

Davčna številka: Matična številka:

Telefon: E-naslov (OBVEZNO*):

Ime in priimek udeležencev:

1. E-naslov:

2. E-naslov:

Datum: Podpis odgovorne osebe:

S podpisom potrjujemo, da so prijavljene osebe predstavniki navedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bomo uporabljali samo za namen izvedbe tega

dogodka in obveščanja prijavljenih na dogodek ter posredovanje morebitnih gradiv.

WWW.TZSLO.SI

III TRGOVINA V ŠTEVILKAH

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh

Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da so bili realni

prihodki v trgovini na drobno (G 47) v septembru 2026 glede na

september 2025 višji za 5,3 %. V septembru se je okrepila med-

letna rast prihodkov v trgovini z motornimi gorivi (G 47.3), ki so

se na letni ravni zvišali za 18,1 %, na mesečni pa za 4,4 %. Zaradi

posebnosti gibanja prihodkov v trgovini z motornimi gorivi ter re-

gulacije na tem področju sicer še naprej boljši vpogled v gibanje

trgovine na drobno dajejo prihodki brez prodaje motornih goriv,

ki so se zvišali za 2,9 %. V trgovini z neživili brez motornih goriv so

prihodki narasli za 4,6 %, v trgovini z živili pa za 0,9 %. V trgovini

z motornimi vozili in njihovimi popravili (G 45) so bili prihodki na

letni ravni višji za 3,7 %. Iz primerjave desezoniranih prihodkov na

mesečni ravni, torej septembra 2026 glede na avgust 2026, izha-

ja, da so se prihodki v trgovini na drobno (G 47) zvišali za 0,8 %,

pri čemer so prihodki v trgovini z živili narasli za 0,5 %, v trgovini

z neživili pa za 0,1 %.

Iz kumulativnih podatkov za obdobje januar–september 2026

glede na enako obdobje leta 2025 izhaja, da so bili realni

prihodki v trgovini na drobno (G 47) višji za 1,9 %. Prihodki v trgo-

vini z motornimi gorivi (G 47.3) so se zvišali za 3,4 %, rast trgovine

na drobno brez motornih goriv pa je znašala 1,6 %. V trgovini z

živili so prihodki upadli za 0,5 %, v trgovini z neživili pa zrasli za

3,1 %. Prihodki v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili

(G 45) so bili višji za 6,2 %. Iz gibanja prihodkov v zadnjem letu do

julija 2026 je razvidno, da so prihodki v letu 2025 večinoma be-

ležili šibko rast, v začetku leta 2026 so bila gibanja slabša, zlasti

v trgovini z živili, od marca dalje pa so se nekoliko izboljšala. V

preostalih prikazanih dejavnostih je bila od marca dalje prisotna

medletna rast prihodkov, medtem ko so bila gibanja v trgovini z

živili bolj neenakomerna. Iz kumulativne spremembe realnih pri-

hodkov v prvih sedmih mesecih let 2025 in 2026 glede na enako

obdobje leta 2024 je razvidno, da so prihodki v trgovini z živili v

prvih osmih mesecih leta 2026 zaostajali za ravnjo iz enakega

obdobja leta 2025. Pri neživilih je izrazitejša rast glede na prvih

osem mesecev leta 2025 vidna predvsem v dejavnosti 47.91, tj.

trgovini na drobno po pošti in internetu.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh za september 2026

Nominalni indeksi Realni indeksi

sep 26 /

avg 26

sep 26 /

sep 25

sep 26 /

avg 26

sep 26 /

sep 25

sep 26 /

avg 26

1) 3)

sep 26 /

sep 25

1) 2)

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 116,2 104,3 117,3 103,9 98,4 103,7

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 102,9 111,4 101,8 105,7 100,8 105,3

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 101,9 106,3 101,3 103,2 99,9 102,9

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 107,5 138,3 104,5 119,1 104,4 118,1

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 97,6 102,0 97,8 100,7 100,5 100,9

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 105,3 109,6 103,7 104,8 100,1 104,6

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, november 2026. P.G.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini za avgust 2026

Nominalni indeksi Realni indeksi

avg 26 /

jul 26

avg 26 /

avg 25

avg 26 /

jul 26

avg 26 /

avg 25

avg 26 /

jul 26

1) 3)

avg 26 /

avg 25

1) 2)

G Trgovina 88,7 110,3 87,8 104,4 99,5 103,1

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 79,6 108,2 79,4 107,2 98,7 104,4

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 78,8 108,2 78,7 106,8 98,3 104,2

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 87,1 109,2 87,0 110,6 103,1 107,5

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 87,2 111,9 86,7 103,4 99,1 101,5

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 96,6 109,1 95,9 104,2 100,7 103,6

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 93,8 105,8 94,0 102,8 100,1 102,5

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 110,6 125,6 106,0 111,3 105,3 110,6

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 95,6 100,6 95,7 99,5 100,1 99,7

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 95,5 100,3 95,7 99,2 100,2 99,4

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 96,9 111,2 97,1 108,9 100,5 108,9

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 92,2 110,6 92,8 105,2 100,0 104,0

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 90,7 98,2 90,6 92,4 98,0 92,6

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v

specializiranih prodajalnah

87,6 110,1 88,0 104,1 98,3 103,3

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih

prodajalnah

92,5 101,6 95,3 97,4 98,2 97,4

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni

material, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah

88,4 106,9 88,1 107,2 100,7 105,7

WWW.TZSLO.SI

Nominalni indeksi Realni indeksi

avg 26 /

jul 26

avg 26 /

avg 25

avg 26 /

jul 26

avg 26 /

avg 25

avg 26 /

jul 26

1) 3)

avg 26 /

avg 25

1) 2)

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78

Računalniške, telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače

ipd. v specializiranih prodajalnah

97,9 103,6 97,9 92,5 99,1 90,8

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 99,0 144,8 99,0 136,0 104,2 131,0

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih

prodajalnah

88,7 106,7 88,7 108,0 100,9 105,2

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video

zapisi v specializiranih prodajalnah

87,5 107,7 86,8 105,8 100,5 104,3

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila

le-teh

90,4 108,8 88,9 105,3 99,3 104,3

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, november 2026. P.G.

Kumulativni indeksi prihodka

Nominalni Realni

jan-avg 26 /

jan-avg 25

jan-sep 26 /

jan-sep 25

jan-avg 26 /

jan-avg 25

jan-sep 26 /

jan-sep 25

G Trgovina 106,9 n. p. 103,0 n. p.

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 108,4 107,9 106,5 106,2

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 108,5 n. p. 106,4 n. p.

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 106,4 n. p. 107,8 n. p.

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 107,2 n. p. 102,4 n. p.

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 105,5 106,1 101,4 101,9

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 105,1 105,3 101,4 101,6

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 107,6 110,9 101,5 103,4

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 101,8 101,9 99,3 99,5

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 101,6 n. p. 99,1 n. p.

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 110,8 n. p. 107,2 n. p.

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 107,9 108,1 102,9 103,1

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 103,3 n. p. 98,1 n. p.

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v

specializiranih prodajalnah

108,0 n. p. 100,8 n. p.

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih prodajalnah 100,3 n. p. 97,2 n. p.

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni material,

avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah

104,0 n. p. 104,7 n. p.

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,

telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih

prodajalnah

107,7 n. p. 97,2 n. p.

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 123,6 n. p. 117,4 n. p.

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih prodajalnah 103,6 n. p. 104,5 n. p.

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v

specializiranih prodajalnah

104,1 n. p. 104,0 n. p.

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 106,5 n. p. 103,6 n. p.

Opomba: n. p. – ni podatka. Izločen vpliv koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, november 2026. P.G.

T – Informacije« so pripravili: Marjanca Simsič, Mark Grossman, Primož Gorenc, Lea Čefarin in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov (delno ali v celoti)

je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska zbornica Slovenije,

Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027 8921 404 pri OTP

banki d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo plačuje 5 % davek

na dodano vrednost.

Indeksi prihodka trgovine v EU

Podatki Eurostata kažejo, da so bili realni prihodki, ki izločajo

vpliv spremembe cen, v trgovini na drobno (G 47) v prvih osmih

mesecih leta 2026 glede na enako obdobje leta 2025 v EU višji

za 1,6 %, v Sloveniji pa za 1,4 %. Če izločimo prihodke v trgovini

z motornimi gorivi, je bila v EU prisotna 1,9-odstotna rast prihod-

kov, v Sloveniji pa 1,4-odstotna rast. Še naprej pri nas negativno

izstopajo prihodki v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki,

ki so v Sloveniji upadli za 0,7 %, v povprečju EU pa narasli za 1,0

%. V trgovini z neživili brez motornih goriv so prihodki v EU zrasli

za 2,5 %, v Sloveniji pa za 2,9 %. V trgovini z motornimi gorivi

so prihodki v EU upadli za 1,1 %, v Sloveniji pa narasli za 1,5 %.

Primerjava s sosednjimi državami kaže, da Slovenija še naprej

izstopa z izrazitejšim padcem prihodkov v trgovini z živili, manjši

padec pa je bil prisoten tudi v Italiji. Ob tem je vidna tudi višja

rast prihodkov v trgovini na drobno z živili na Hrvaškem ter visoka

rast prihodkov v trgovini na debelo na Madžarskem. Pri trgovini z

motornimi gorivi so med državami prisotne precejšnje razlike, ki

so lahko povezane z razmerami na energetskih trgih in različnimi

načini določanja cen goriv. P.G.