
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
III SPLOŠNA ZAKONODAJA
Novi predlogi Evropske komisije na področju varstva potrošnikov
Evropska komisija je v mesecu novembru predstavila predlog
akta o digitalni pravičnosti in predlog revizije uredbe o sodelo-
vanju na področju varstva potrošnikov, s ciljem krepitve varstva
potrošnikov v digitalnem okolju, podrobnejše ureditve spletnih
trgov ter izboljšanja izvrševanja obstoječe evropske zakonodaje.
Po mnenju Evropske komisije hitra rast e-trgovanja in digitalnih
trgov potrošnikom omogoča lažji dostop do izdelkov in storitev,
vendar hkrati povečuje tveganje za nepoštene poslovne prakse.
Komisija izpostavlja manipulativne oglaševalske taktike, skrite
stroške in zavajajoče naročniške ponudbe, ki potrošnikom ote-
žujejo sprejemanje svobodnih in informiranih odločitev. Z ukrepi
Evropska komisija cilja zagotoviti večjo preglednost, učinkovitej-
še varstvo potrošnikov in enake konkurenčne pogoje za podjetja.
Akt o digitalni pravičnosti predlaga več zaščitnih ukrepov za po-
trošnike pri uporabi digitalnih storitev in spletnem nakupovanju.
Med pomembnejšimi so:
Prepoved manipulativnih praks (temnih vzorcev), npr. laž-
na obvestila o skorajšnji razprodaji izdelkov.
Večja preglednost cen, zlasti pri uporabi virtualnih valut v
aplikacijah, dinamičnem določanju cen vstopnic in spletnih
čakalnih vrstah.
Zaščita pred zasvajajočimi digitalnimi funkcijami na način,
da bi potrošniki lahko izključili določene funkcije, ki spod-
bujajo pretirano uporabo in porabo. Posebna zaščita bi bila
namenjena mladoletnikom, tudi pred nepoštenimi oblikami
spletnih iger.
Večja preglednost marketinga s strani vplivnežev, ki bi
zahtevala jasno označevanje komercialnih vsebin in prepre-
čevala izkoriščanje zaupanja mladoletnikov.
Omejitev nepoštenega ciljnega oglaševanja in personali-
ziranih cen, zlasti kadar so usmerjeni v mladoletnike ali te-
meljijo na uporabi občutljivih osebnih podatkov.
Enostavnejše odpovedovanje digitalnih naročnin in pogodb,
s čimer naj bi se preprečila neželena samodejna podaljšanja in
zavajajoča brezplačna preizkusna obdobja. Predlaga se tudi,
da bi potrošniki imeli pravico do komunikacije s človekom v
službi za pomoč uporabnikom ter jasneje določene pravice, če
bo nakup opravil v njihovem imenu agent umetne inteligence.
Predlog obenem predvideva poenostavitev nekaterih obstoječih
pravil, zlasti glede informacij, ki jih morajo podjetja zagotoviti
pred nakupom, če prihaja do večkratnih nakupov ter odpovedi
digitalnih naročnin.
Drugi predlog se nanaša na revizijo uredbe o sodelovanju na po-
dročju varstva potrošnikov. Evropska komisija ima cilj izboljšati
sodelovanje nacionalnih organov ter omogočiti hitrejše ukrepa-
nje pri obsežnih čezmejnih kršitvah.
Tako se predlaga, da bi se Komisiji podelilo neposredna poobla-
stila za preiskovanje zadev velikega obsega, vezanih na kršitve
pravil o varstvu potrošnikov in možnost izrekanja glob v višini do
6 % svetovnega letnega prometa podjetja. Predlog vključuje tudi
določitev rokov za učinkovitejše usklajevanje nacionalnih orga-
nov, boljše usklajevanje kazni ter obveznost podjetij iz držav zu-
naj EU, da imenujejo pravnega zastopnika v EU.
O obeh predlogih bosta v nadaljevanju obravnave razpravljala
Evropski parlament in Svet.
Vir: Povzeto po Sporočilu Evropske komisije za medije z dne 11. 11.
2026. M.G.
Mnenje Informacijskega pooblaščenca RS glede snemanja poslovnih telefonskih
pogovorov
V nadaljevanju vas seznanjamo z neobvezujočim mnenjem Infor-
macijskega pooblaščenca RS glede dopustnosti snemanja po-
slovnih telefonskih pogovorov zaradi hitrejše obdelave, eviden-
tiranja in dokazovanja poslovnih dogovorov.
Neobvezujoče mnenje Informacijskega pooblaščenca RS
»Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nada-
ljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o
varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZIn-
fV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe
(EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila
2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o
prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/
ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o in-
formacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 –
ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi
z vašim vprašanjem.
ZEKom-2 načeloma prepoveduje snemanje telefonskih klicev.
Šesti odstavek 214. člena ZEKom-2 določa, da je sneman-
je in shranjevanje komunikacij brez predhodne privolitve
udeležencev komunikacije prepovedano tudi uporabnikom,
kadar gre za komunikacije, kjer taka obdelava podatkov ni
običajna in je udeleženci komunikacije zaradi njene narave ne
pričakujejo in ne morejo vnaprej pričakovati.
Snemanje telefonskega klica bi bilo skladno s sedmim odstav-
kom istega člena npr. dovoljeno za namen snemanja komunik-
acij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite
poslovne prakse, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali
drugi poslovni komunikaciji. Če torej ne gre za dokazovanje
transakcije, snemanje ne bo padlo v okvir te izjeme.
Informacijski pooblaščenec uvodoma poudarja, da lahko podaja
neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih
nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati namenov ozi-
roma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.
Pojasnjujemo, da Informacijski pooblaščenec ni pristojen za nad-
zor zakonitosti snemanja telefonskih klicev, saj podlage, pogoje
in omejitve snemanja telefonskih klicev ureja Zakon o elektron-
skih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, 18/23 – ZDU-1O,
40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZEKom-2). Za izvajanje nadzora
nad spoštovanjem določb ZEKom-2 je (razen izjemoma, kjer je v
zakonu določeno drugače) pristojna Agencija za komunikacijska
omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: AKOS).
Informacijski pooblaščenec je sicer podobna vprašanja že obrav-
naval v svojih neobvezujočih mnenjih. Za več informacij vas tako
napotujemo na mnenje št. 07121-1/2025/316 z dne 19. 3. 2025, na
tej točki pa povzemamo bistvene točke ureditve, ki jo ZEKom-2
predpisuje za snemanje telefonskih klicev.
ZEKom-2 načeloma prepoveduje snemanje telefonskih klicev. V
petem odstavku 214. člena namreč določa, da so vse oblike nad-
zora oziroma prestrezanja komunikacij, ki jih izvajajo tretje osebe
in te niso uporabniki, udeleženi v komunikaciji, kot so poslušanje,
prestrezanje, snemanje, shranjevanje in posredovanje komunika-
cij iz prvega odstavka tega člena brez soglasja zadevnih uporab-
nikov, prepovedane, razen če je to dovoljeno v skladu s prejšnjim
odstavkom ali v skladu z 220. in 228. členom tega zakona oziroma
2