ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III SPLOŠNA ZAKONODAJA

Pojasnila v zvezi s pravico do zimskega

regresa

1. Pojasnila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in

enake možnosti – »Podrobneje o pravici do zimskega re-

gresa« - objava z dne 24. 11. 2025

Z Zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavlja-

nja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (Uradni

list RS, št. 91/25; v nadaljnjem besedilu: ZPZR), ki je bil v Uradnem

listu Republike Slovenije objavljen 19. 11. 2025 in začel veljati 20.

11. 2025, se določa nova delovnopravna pravica, to je pravica

delavcev do zimskega regresa, in ureja davčno obravnavo tega

prejemka. Pravico do zimskega regresa imajo tudi funkcionarji, ki

prejemajo plačo v skladu z določili zakona, ki ureja skupne teme-

lje plačnega sistema v javnem sektorju.

Kratek povzetek:

 Uvaja se nova delovnopravna pravica delavcev, ki je obvezen

prejemek iz delovnega razmerja - zimski regres.

 Višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače v

Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni 638,86 EUR. Iz-

plačan mora biti v denarni obliki.

 Delavcu mora delodajalec izplačati zimski regres najpozneje

18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za mesec no-

vember tekočega leta.

 Posebna davčna obravnava.

1. Upravičenci in višina:

Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci ter tudi funkcio-

narji, ki prejemajo plačo v skladu z določili zakona, ki ureja sku-

pne temelje plačnega sistema v javnem sektorju. ZPZR pravice

do zimskega regresa ne pogojuje z obdobjem trajanja zaposlitve

ali morebitnim drugim pogojem, zato glede na navedeno dela-

vec pridobi pravico do zimskega regresa s sklenitvijo delovnega

razmerja. Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci, tako v

zasebnem kot v javnem sektorju.

Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima v skladu z

2. členom ZPZR pravico do zimskega regresa v višini polovice

minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni

638,86 EUR. Znesek minimalne plače je sicer v skladu s 6. členom

Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18)

za tekoče koledarsko leto objavljen v Uradnem listu Republike

Slovenije najpozneje do 31. januarja tekočega koledarskega leta.

V primeru, ko ima delavec v posameznem koledarskem letu ob-

dobje zaposlitve krajše od enega leta, zakon v drugem odstavku

2. člena uveljavlja načelo sorazmernosti. Navedeno pomeni, da

ima takšen delavec pravico do sorazmernega dela zimskega re-

gresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.

Do ustreznega dela zimskega regresa je torej upravičen tudi tisti

delavec, ki mu je med letom prenehalo delovno razmerje pri po-

sameznem delodajalcu in to ne glede na razlog prenehanja, ter

delavec, ki sklene delovno razmerje med koledarskim letom.

Načelo sorazmernosti velja tudi v primeru zaposlitve s krajšim

delovnim časom, razen v primerih, ko delavec dela krajši de-

lovni čas v skladu s 67. ali 67.b členom (Uradni list RS, št. 21/13,

78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US,

22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A,

202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS

in 70/25 – ZUTD-I; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), kar določa tretji

odstavek 2. člena ZPZR. Za primere, ko delavec dela krajši de-

lovni čas v posebnih primerih (t. i. posebni »part time«, ki velja za

primere iz 67. člena ZDR-1) in primere, ko bo imel delavec skle-

njeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi 67.b člena ZDR-1, ki ureja

krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo (t. i. ukrep 80/90/100),

se tako določa pravica do celotnega zimskega regresa, kot če bi

delal polni delovni čas.

2. Izplačilo:

Delodajalec v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZPZR izvede

izplačilo delavcu najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdob-

ja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega

leta. Enako, kot velja pri izplačilu plače, se zimski regres v prime-

ru, da je rok za izplačilo dela prosti dan, izplača najpozneje prvi

naslednji delovni dan. Zimski regres mora biti izplačan v denarni

obliki.

V skladu s 135. členom ZDR-1 se zimski prejemek kot drug preje-

mek iz delovnega razmerja izplača preko bančnega računa delav-

ca, delodajalec pa je dolžan izdati tudi pisni obračun.

Izjemoma, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti tako do-

loča, lahko delodajalec v zasebnem sektorju v primeru nelikvid-

nosti, določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje 31. marec

naslednjega koledarskega leta.

Posebnosti za leto 2025:

ZPZR v zvezi z izplačilom zimskega regresa za leto 2025 določa

nekaj izjem oziroma posebnosti.

Zakon za leto 2025 daje možnost zamika dela izplačila zimskega

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 1. december 2025, št. 34/25

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Državni zbor RS je sprejel nov Zakon o hrani ter Zakon o varni hrani in krmi

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

regresa v leto 2026. ZPZR v 10. členu določa, da lahko deloda-

jalec ¾ zimskega regresa za leto 2025 izplača najkasneje do 31.

3. 2026, ¼ zimskega regresa pa mora biti izplačana v roku, kot

velja za leto 2025 (torej do 18. 12. 2025). Navedeno možnost lah-

ko izkoristi delodajalec, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31.

3. 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali

lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma

dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri ka-

terem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov

lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil

nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost

poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. 3. 2026. Navedena mož-

nost za javni sektor ne velja.

Zakon za leto 2025 dopušča tudi izjemo od siceršnjega pravila

možnosti kasnejšega izplačila zimskega regresa v primeru neli-

kvidnosti delodajalca. Delodajalec lahko skladno z 11. členom ZPZR

v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok za izplačilo zimskega re-

gresa za leto 2025 do 31. 3. 2026, brez da bi bilo to dopuščeno tudi

v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.

3. Davčna obravnava:

Zimski regres se ne všteva v osnovo za dohodnino od dohodka iz

delovnega razmerja do višine polovice minimalne plače v Republi-

ki Sloveniji oziroma sorazmernega dela minimalne plače v Repu-

bliki Sloveniji glede na obdobje zaposlitve v koledarskem letu ali

glede na krajši delovni čas, za katerega je sklenjena pogodba o za-

poslitvi. Vendar navedena neobdavčena višina zimskega regresa

pri posameznem davčnem zavezancu in njegovemu delodajalcu

v davčnem letu skupaj z neobdavčenim plačilom za poslovno us-

pešnost iz 12. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini

(ZDoh-2) ne sme presegati 100 % povprečne mesečne plače zapo-

slenih v Sloveniji. Navedeno pomeni, da imajo plačila za poslovno

uspešnost in zimski regres za davčne namene skupni limit, do ka-

terega se ne vštevajo v davčno osnovo, pri čemer vrstni red izpla-

čila v davčnem letu ni pomemben. Ob izplačilu plačila za poslovno

uspešnost ali zimskega regresa v davčnem letu, pri katerem pride

do preseganja določenega limita, se razlika nad določenim limi-

tom všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

Če delodajalec izplača zimski regres v višini, ki presega polovico

minimalne plače v Republiki Sloveniji oziroma sorazmerni del mi-

nimalne plače v Republiki Sloveniji glede na obdobje zaposlitve

v koledarskem letu ali glede na krajši delovni čas, za katerega

je sklenjena pogodba o zaposlitvi, se za tako izplačilo, poleg

navedenega pogoja skupne višine 100 % povprečne mesečne

plače, upoštevajo tudi drugi pogoji iz 12. točke prvega odstavka

44. člena ZDoh-2 (izpolnjevati je torej treba še pogoj maksimalno

dveh izplačil v davčnem letu in pogoj, da je pravica do izplačila

določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi).

Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, se razlika všteva v davčno

osnovo oziroma se v davčno osnovo všteva znesek razlike, ki sku-

paj z drugimi izplačili poslovne uspešnosti in zimskega regresa

presega skupni limit za neobdavčeno višino plačila za poslovno

uspešnost in zimskega regresa (100 % povprečne mesečne plače

zaposlenih v Sloveniji).

Posebnosti za leto 2025:

Za davčno obravnavo zimskega regresa, prejetega v davčnem

letu 2025, je z 12. členom ZPZR določena izjema, in sicer se

zimski regres ne bo všteval v osnovo za dohodnino do zakonsko

določene minimalne višine pravice (1/2 minimalne plače oziro-

ma sorazmerna višina) in se ne všteva v limit iz 12. točke prvega

odstavka 44. člena ZDoh-2. Za izplačila nad to višino pa veljajo

splošna pravila 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.

4. Prispevki za socialno varnost:

ZPZR določa, da se ne glede na prvi odstavek 144. člena Zako-

na o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,

št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23

– ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 109/24 – ZMEPIZ-1B

in 133/23) zimski regres ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov

za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do višine polovice mi-

nimalne plače v Republiki Sloveniji. Če znesek zimskega regresa

presega višino polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, se

razlika (torej znesek nad polovico minimalne plače) šteje za drug

prejemek na podlagi delovnega razmerja v skladu s prvim odstav-

kom 144. člena ZPIZ-2, od te razlike pa se plačajo prispevki.

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1. Ali sem upravičen do zimskega regresa, če mi je delodaja-

lec za leto 2025 že izplačal »božičnico« oz. plačilo poslovne

uspešnosti?

Da. Z ZPZR se je določila nova delovnopravna pravica, ki ni del

plače, ampak gre za drug prejemek iz delovnega razmerja, enako

kot regres za letni dopust. Plačilo poslovne uspešnosti (poimeno-

vano tudi trinajsta plača, božičnica, ipd.) ni določeno z zakonom,

ampak se določa v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti,

podjetniških kolektivnih pogodbah in v pogodbah o zaposlitvi,

po naravi pa je del plače in je odvisno od poslovnega uspeha

gospodarskega subjekta. Na drugi strani pa je izplačilo zimskega

regresa vezano izključno na status delavca.

2. Ali mi pripada zimski regres, če mi je delovno razmerje že

prenehalo oziroma sem se upokojil pred decembrom?

Da. Zimski regres je pravica, ki za tekoče leto pripada vsem de-

lavcem, ki so imeli v tekočem letu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,

ne glede na to, da je morebiti ta prenehala pred mesecem de-

cembrom v tekočem koledarskem letu.

3. Zakaj zimskega regresa ni za samostojne podjetnike, kme-

te, samozaposlene v kulturi, družinske oskrbovalce?

Zimski regres je delovnopravna pravica, ki je vezana na sam sta-

tus delavca in kot taka ni predvidena tudi za osebe, ki delo op-

ravljajo na drugih pravnih podlagah.

4. Ali mi pripada zimski regres, čeprav delodajalec nima

sredstev za plačilo (predvsem vprašanja iz zavodov)?

Da. Pravica do zimskega regresa ni pogojena z obstojem za-

dostnih sredstev pri delodajalcu. Če delodajalec nima sredstev,

pa lahko, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, zaradi nelikvidnosti

določi kasnejši rok izplačila zimskega regresa, in sicer najkasneje

do 31. marca naslednjega koledarskega leta.

5. Ali mi pripada zimski regres, če sem bil zaposlen celo ko-

ledarsko leto, vendar pri različnih delodajalcih in kdo jo mora

izplačati?

Da. V skladu z načelom sorazmernosti vsak delodajalec delavcu

izplača sorazmeren del zimskega regresa glede na trajanje zaposli-

tve pri posameznem delodajalcu. V primeru, da je delavec zaposlen

celotno koledarsko leto, je upravičen do celotnega regresa, vsak

posamezni delodajalec pa mu je dolžan izplačati sorazmeren del.

6. Delavec je zaposlen za krajši delovni čas. Ali mu pripada

celoten zimski regres?

Ne. V primeru zaposlitve za krajši delovni čas na podlagi 65. člena

ZDR-1 (klasični krajši delovni čas, ki ni posledica uveljavljanja pra-

vice do krajšega delovnega časa na podlagi posebnih predpisov)

je delavec upravičen do sorazmernega dela zimskega regresa. V

primeru, da je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je torej

upravičen do polovice zimskega regresa.

7. Kdaj mi mora biti zimski regres izplačan, če sem bil zapo-

slen od 1. 1. 2025 do 31. 7. 2025?

Zimski regres za koledarsko leto 2025 mora biti izplačan do 18.

12. 2025.

Izjema je možna v primeru nelikvidnosti delodajalca, ko je mogo-

če izplačilo do 31. 3. 2026, ter v primeru izpolnjevanja pogojev iz

10. člena ZPZR, ko je mogoč zamik izplačila ¾ zimskega regresa

najkasneje do 31. 3. 2026.

WWW.TZSLO.SI

8. Ali pripada zimski regres delavcu, ki se bo zaposlil 15. 12.

2025?

Da. Zimski regres za koledarsko leto (oziroma njegov sorazmerni

del) pripada vsem delavcem, ki so (bili) zaposleni v koledarskem

letu.

9. Ali sem upravičen do zimskega regresa, če opravljam delo

preko javnih del?

Da. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih

del, se sklene ob upoštevanju posebnosti glede višine plačila za

delo, trajanja letnega dopusta in razlogov za njeno prenehanje,

ki so določeni v Zakonu o urejanju trga dela. V skladu z drugim

odstavkom 52. člena navedenega zakona mora izvajalec javnih

del udeležencu javnih del poleg plače v določeni višini, izplačati

tudi druge prejemke iz delovnega razmerja.

10. V mesecu septembru 2025 smo ustanovili novo podjetje,

ki ima zaposlene delavce od sredine oktobra. Ali je tudi njim

potrebno izplačati zimski regres in v kakšnem obsegu?

Da. Pravica do zimskega regresa je vezana na sam status delavca

in ni pogojena z »daljšim obstojem delodajalca«. Delodajalec je

dolžan delavcem, ki so pri njem zaposleni del koledarskega leta,

izplačati sorazmeren del zimskega regresa.

11. Kako je z zimskim regresom v primeru osebe, ki ni delavec, je

pa upravičen do pravice do plačila prispevkov za socialno var-

nost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva?

Pravica do zimskega regresa je vezana na sam status delavca (ve-

lja pojasnilo kot pri odgovoru na 3. vprašanje).

12. Ali je zimski regres obdavčen, če ga je delodajalec izplačal

v višini, ki presega polovico minimalne plače?

Odvisno. Pod predpostavko, da delodajalec v davčnem letu ni

izplačal plačila za poslovno uspešnost ali jo je izplačal enkrat,

poleg tega pa je enkrat izplačal še zimski regres, ki presega mi-

nimalno določeno višino, ter je pravica do zimskega regresa nad

zakonskim minimumom določena v splošnem aktu delodajalca ali

kolektivni pogodbi, se razlika izplačanega zimskega regresa nad

minimalno višino ne všteva v osnovo za dohodnino, če ne prese-

ga 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Vir: Povzeto po spletni objavi Ministrstva za delo, družino, social-

ne zadeve in enake možnosti z dne 24. 11. 2025.

2. Pojasnila Finančne uprave Republike Slovenije – dokument

»Dohodek iz zaposlitve, Dohodek iz delovnega razmerja,

Podrobnejši opis, 19. izdaja, november 2025« - strani: 11 -

13, objava z dne 21. 11. 2025

3.1.2 Zimski regres

Pravica do zimskega regresa je določena z Zakonom o pravici do

zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upo-

števanjem normiranih odhodkov (ZPZR) in se prvič izplača za leto

2025. Zimski regres je pravica, ki je vezana na sam status delavca.

Zimski regres mora biti izplačan v denarni obliki v višini ½ mi-

nimalne plače v RS (v nadaljevanju MP), ki velja v posameznem

letu pravice. V določenih primerih delavcu pripada nižji znesek

pravice (sorazmerni del ½ MP) kar se ustrezno upošteva tudi pri

davčni obravnavi izplačila: Do celotnega zimskega regresa dela-

vec ni upravičen v naslednjih primerih:

 delovno razmerje ni trajalo celo leto (drugi odstavek 2. čle-

na ZPZR), npr. sklenitev ali prekinitev delovnega razmerja v

koledarskem letu. Primer zaposlitve od 1.7. dalje – delavcu

pripada ½ od celotnega zneska, ki je določen v višini 1/2 MP.

 pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, razen v pri-

merih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. ali 67.b

členom ZDR-1 (tretji odstavek 2. člena ZPZR). Primer zaposli-

tve za polovični delovni čas - delavcu pripada ½ od celotnega

zneska, ki je določen v višini 1/2 MP.

Zimski regres mora delodajalec izplačati v denarni obliki najpo-

zneje do 18. 12. za tekoče koledarsko leto. Če je rok za izplačilo

zimskega regresa dela prosti dan, se zimski regres izplača najpo-

zneje prvi naslednji delovni dan. Izjemoma, če kolektivna pogod-

ba na ravni dejavnosti tako določa, lahko v primeru nelikvidnosti

delodajalec določi kasnejši rok izplačila, vendar najpozneje do 31.

marca naslednjega koledarskega leta.

3.1.2.1 Obdavčitev zimskega regresa

V skladu s 4. členom ZPZR se zimski regres ne všteva v davčno

osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja do viši-

ne pravice (1/2 MP oziroma sorazmerni del).

Navedena neobdavčena višina pri posameznem davčnem za-

vezancu in njegovemu delodajalcu v davčnem letu skupaj z ne-

obdavčenim plačilom za poslovno uspešnost iz 12. točke prvega

odstavka 44. člena ZDoh-2 ne sme presegati 100 % povprečne

mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Navedeno pomeni, da imajo plačila za poslovno uspešnost in zim-

ski regres skupni limit, do katerega se ne vštevajo v davčno osno-

vo, pri čemer vrstni red izplačila v davčnem letu ni pomemben.

Če zimski regres presega višino pravice (1/2 MP oziroma soraz-

merni del) se razlika šteje kot plačilo za poslovno uspešnost v

skladu s pogoji in do višine iz 12. točke prvega odstavka 44. člena

ZDoh-2. Pri tem pa je treba poudariti, da mora imeti delodaja-

lec pravico do izplačila plačila za poslovno uspešnost določeno v

splošnem aktu ali kolektivni pogodbi, hkrati pa pri tem velja ome-

jitev največ dveh tovrstnih izplačil v koledarskem letu.

Če pogoji iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 namreč

niso izpolnjeni (delodajalec nima akta ali kolektivne pogodbe, de-

lodajalec je že izvedel dve izplačili plačila za poslovno uspešnost

v koledarskem letu), se morebiti izplačan zimski regres nad višino

½ MP (oziroma sorazmernim delom), šteje za drug prejemek iz

delovnega razmerja in se ta razlika všteva v davčno osnovo od

dohodka iz delovnega razmerja.

3.1.2.2 Prispevki od zimskega regresa

V skladu s 5. členom ZPZR se zimski regres ne glede na 144. člen

ZPIZ-2 ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko

in invalidsko zavarovanje do višine pravice (1/2 MP oziroma so-

razmerni del). Če zimski regres presega višino pravice, se razlika

všteva v osnovo za prispevke. Če se zimski regres za posamezno

leto izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega ozi-

roma zadnjega dela za to leto ugotovi celotna višina zimskega

regresa in izvrši obračun prispevkov za socialno varnost od posa-

meznih delov zimskega regresa.

Osnove, določene v 144. členu ZPIZ-2, veljajo tudi za ostale obvezne

prispevke iz socialnega zavarovanja (glej točko 5.2 tega dokumenta).

3.1.2.1 Obdavčitev v letu 2025

Za zimski regres izplačan v davčnem letu 2025, je v 12. členu

ZPZR določena izjema od splošne davčne obravnave, kot je opre-

deljena v 4. členu ZPZR. Zimski regres, prejet v davčnem letu

2025, v višini pravice (1/2 MP oziroma sorazmerni del), se ne všte-

va v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in se ne

upošteva pri limitu iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.

Če zimski regres presega višino pravice, se razlika šteje za plačilo

za poslovno uspešnost v skladu s pogoji in do višine iz 12. točke

prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.

To pomeni, da se za izplačila v letu 2025, plačilo za poslovno

uspešnost (ki vključuje tudi presežek zimskega regresa nad za-

konsko določeno pravico) ne všteva v davčno osnovo do višine

100 % povprečne mesečne plače, hkrati pa se tudi izplačan zimski

regres do višine iz 2. člena ZPZR (1/2 MP oziroma sorazmerni del)

ne všteva v davčno osnovo dohodka.

3.1.2.2 Zapoznelo izplačilo zimskega regresa

Zimski regres mora delodajalec izplačati najpozneje do 18. 12. za

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

tekoče koledarsko leto razen, če mu kolektivna pogodba na ravni

dejavnosti dovoljuje, da lahko v primeru nelikvidnosti določi ka-

snejši rok izplačila (najpozneje do 31. marca naslednjega koledar-

skega leta). Če delodajalec zimski regres (npr. za 2025) izplača v

naslednjem koledarskem letu in hkrati izplača tudi zimski regres

za tekoče leto (npr. 2026) je treba za vsak izplačan zimski regres

preveriti izpolnjevanje pogojev glede višine izplačila (maksimalno

½ zneska MP, ki velja za posamezno leto).

Za namene dohodnine se, upoštevaje 4. člen ZPZR, neobdavčena

višina zimskega regresa za posamezno leto pri posameznem de-

lavcu in njegovemu delodajalcu prejeta v davčnem letu skupaj z

neobdavčenim plačilom za poslovno uspešnost iz 12. točke prve-

ga odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohod-

ka iz delovnega razmerja do zneska 100 % povprečne mesečne

plače zaposlenih v Sloveniji.

Za določitev osnove za prispevke je treba, upoštevaje 5. člen

ZPZR, obravnavati ločeno izplačila, ki se nanašajo na različno ko-

ledarsko leto in pri vsakem posebej določiti osnovo za obračun

prispevkov v primeru, ko znesek za posamezno leto presega ½

MP (oziroma sorazmerni del).

3.1.2.3 Poročanje o izplačanem zimskem regresu v letu 2025

v REK-O

Če je zimski regres izplačan do zneska ½ MP (oziroma sorazmer-

nega dela pravice), se ne všteva v davčno osnovo, ne glede na

morebitno izplačilo plačila za poslovno uspešnost v letu 2025.

Predloži se REK VD 1190, na iREK se izbere VDDOH 1112 in se v

polje A052 vpiše znesek izplačanega zimskega regresa, ki se ne

všteva v davčno osnovo (½ MP oziroma sorazmerni del).

Če je zimski regres izplačan nad zneskom ½ MP je treba ločeno

poročati o neobdavčenem znesku zimskega regresa (kot opisano

v predhodnem odstavku) in ločeno o znesku, ki presega neob-

davčen del. Presežek se šteje za:

 plačilo za poslovno uspešnost (če delodajalec izpolnjuje po-

goje, da lahko izplača poslovno uspešnost) in se poroča na

REK obrazcu z vrsto dohodka 1151 (VDDOH 1111). Od presežka

se obračunajo prispevki, akontacija dohodnine pa le v prime-

ru, če predhodno ni izplačano plačilo za poslovno uspešnost

oz. izplačano plačilo za poslovno uspešnost skupaj z zim-

skim regresom ne presega 100% povprečne mesečne plače.

Znesek presežka se vpiše v polje A052 in A052a (če skupaj

s plačilom za poslovno uspešnost presega 100 % povprečne

mesečne plače) ter v polje A062, pri čemer se v polju A062

izbere osnova P04 in poroča v polju M05.

 drug dohodek iz delovnega razmerja, če delodajalec NE iz-

polnjuje pogojev, da lahko izplača plačilo za poslovno uspeš-

nost (nima akta, predhodno je že izplačal dve plačili in se

poroča na VD 1150 (VDDOH 1109). Znesek presežka se vpiše v

polje A052 in v polje A062, pri čemer se v polju A062 izbere

osnova P04 in poroča v polju M05.

Vir: Povzeto po spletni objavi Finančne uprave RS z dne 21. 11.

2025. M.L., B.K.

Pojasnilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede

zimskega regresa

V nadaljevanju vas seznanjamo s pojasnilom Ministrstva za delo,

družino, socialne zadeve in enake možnosti na vprašanje TZS gle-

de izplačila sorazmernega dela zimskega regresa.

Pojasnilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in ena-

ke možnosti

»S strani Ministrstva za ﬁnance smo prejeli vaše pisanje, v kate-

rem prosite za pojasnilo v delu, ki se nanaša na vprašanje glede

izplačila zimskega regresa v primeru, ko ima delavec obdobje

zaposlitve v koledarskem letu krajše od enega leta in na kak-

šen način delodajalec lahko izplača zimski regres osebi, ki ji je

prenehalo delovno razmerje v letu 2025, in sicer pred mesecem

novembrom 2025.

V odgovoru na vaše vprašanje pojasnjujemo, da Ministrstvo za

delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pristojno da-

jati pravnih nasvetov strankam v konkretnih postopkih niti podaja-

ti obvezujočih pravnih mnenj. Kot upravni organ podaja pojasnila

v zvezi z zakonsko ureditvijo delovnopravnih vprašanj ter oblikuje

neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča z vidi-

ka splošne delovnopravne ureditve. Za odločanje v konkretnih

spornih zadevah s področja delovnega prava je pristojno delovno

sodišče v individualnih delovnih sporih. Za strokovno pomoč in

inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja delovna raz-

merja, je pristojen Inšpektorat RS za delo.

Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja

davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (v nadalj-

njem besedilu: ZPZR), ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije

objavljen 19. 11. 2025, in je začel veljati 20. 11. 2025, določa pra-

vico delavcev do zimskega regresa.

ZPZR določa novo delovnopravno pravico, ki ni del plače, ampak

gre za drug prejemek iz delovnega razmerja, enako kot regres

za letni dopust, ki ga Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem

besedilu: ZDR-1) določa v 131. členu.

ZPZR v prvem odstavku 2. členu določa, da ima delavec pravico

do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki

Sloveniji in mora biti izplačan v denarni obliki. Dalje drugi odstavek

2. člena ZPZR določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmer-

je ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in

ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše

od enega leta, pravico do sorazmernega dela zimskega regresa

glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.

V skladu z navedenim določilom ima pravico do sorazmernega

dela zimskega regresa delavec, ki ima v koledarskem letu obdob-

je zaposlitve krajše od enega leta. Delavcu, ki je tekom koledar-

skega leta prenehalo delovno razmerje pri enem delodajalcu in je

sklenil delovno razmerje z novim delodajalcem, tako vsak deloda-

jalec izplača sorazmerni del zimskega regresa glede na obdobje

zaposlitve pri tem delodajalcu.

Ob tem pojasnjujemo, da je bila pravica do zimskega regresa obli-

kovana po vzoru regresa za letni dopust, kot ga določa ZDR-1.

Upoštevaje četrti odstavek 131. člena (v povezavi s 161. členom

ZDR-1) ima delavec, ki ni zaposlen celo koledarsko leto, pravico

do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen manj, kot traja koledarsko

leto, ker sklene pogodbo o zaposlitvi (oziroma nastopi delo) v do-

ločenem mesecu v letu ali pa mu pogodba o zaposlitvi preneha

pred koncem koledarskega leta, ima tako pravico do sorazmer-

nega dela regresa za letni dopust. Takšno pravilo sorazmernosti

zasleduje tudi drugi odstavek 2. člena ZPZR, ki velja za pravico do

zimskega regresa.

V zvezi s samo izvedbo plačila regresa s strani delodajalca pa

pojasnjujemo, da se skladno s prvim odstavkom 135. člena ZDR-1

plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delav-

ca izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delav-

ca. Obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijski

račun prejemnika izhaja tudi iz 36. člena Zakona o davčnem po-

stopku oziroma Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postop-

ku. Navedena predpisa sta v pristojnosti Ministrstva za ﬁnance.

Nenazadnje naj dodamo, da ZPZR glede izplačila zimskega

WWW.TZSLO.SI

regresa glede obravnavanega vprašanja (torej glede izplačila

zimskega regresa za primere pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za

krajše obdobje od celotnega koledarskega leta 2025) ni določil

posebnega pravila, zato je primerno, da se uporabljajo pravila,

kot jih ZPZR sicer določa glede izplačila zimskega regresa.«

Vir: Povzeto po prejetem pojasnilu Ministrstva za delo, družino,

socialne zadeve in enake možnosti, številka 1001-857/2025-2611-

2 z dne 20. 11. 2025. B.K.

Začetek izvajanja postopkov zaposlovanja tujcevna hitrejši način

Obveščamo vas, da so dne 21. novembra 2025 začele veljati

spremembe iz novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlo-

vanju in delu tujcev (ZZSDT), ki omogočajo začetek zaposlitve

tujca že na podlagi izdanega soglasja oziroma delovnega dovo-

ljenja v skladu s sporazumom o zaposlovanju z BiH oziroma Srbijo

ter potrdila upravne enote o vloženi prošnji za enotno dovoljenje.

Za koga velja hitrejši postopek?

Tovrstni hitrejši postopek zaposlitve je namenjen za tujce, ki v

času prošnje zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, kar dokazu-

jejo z ustreznim potrdilom upravne enote, in se nameravajo zapo-

sliti ali delati v poklicih in dejavnostih, ki jih bo s posebno odredbo

določil minister, pristojen za delo in zaposlovanje (ZZSDT, 17. člen,

9. odstavek).

Za katere vrste soglasij in dovoljenj?

Omenjeni hitrejši postopek zaposlitve je namenjen za naslednje

vrste zaposlitev ali dela tujcev:

 soglasje za zaposlitev,

 soglasje za modro karto EU,

 soglasje za usposabljanje,

 soglasje za zastopnika,

 soglasje za sezonsko delo,

 dovoljenja na podlagi Sporazuma o zaposlovanju z Bosno in

Hercegovino,

 dovoljenja na podlagi Sporazuma o zaposlovanju s Srbijo.

Kaj je pomembno pri oddaji vloge?

Vlagatelji za enotno dovoljenje, ki želite, da se vloga za tujca z

zakonitim prebivanjem v Republiki Sloveniji rešuje po hitrejšem

postopku, morate v vlogi:

 obvezno označiti kodo dejavnosti ali poklica iz Odredbe ter

 nedvoumno izraziti namero (oznaka v vlogi), da zaprošate za iz-

dajo soglasja po postopku, ki omogoča hitrejši začetek zaposli-

tve, hkrati pa tudi obveznost učenja jezika v prvih 6-ih mesecih

zaposlitve in posledice, če ta obveznost ne bi bila izpolnjena.

Kako potekata izdaja soglasja in začetek dela?

Vsebinski pogoji za izdajo tovrstnih soglasij (na podlagi ZZSDT)

ostajajo enaki, spreminja pa se način vročanja. Na Zavodu bodo

soglasje posredovali direktno delodajalcem, ki morate tujca

zaposliti v 10-ih dneh od vročitve soglasja. Drugače sledi umik

soglasja, kar pomeni posledično tudi zavrnitev vloge za enotno

dovoljenje.

Kadar tujec zaradi objektivnih razlogov (npr. bolezni tujca, smrti

ožjega družinskega člana) ne bo mogel nastopiti dela v omenje-

nem roku, lahko na Zavodu podaljšajo rok za nastop dela.

Za prijavo v obvezno zavarovanje pri ZZZS boste prijavitelji poleg

soglasja morali predložiti tudi potrdilo upravne enote o vloženi

vlogi za izdajo enotnega dovoljenja (Zakon o tujcih, 37. člen, 11.

odstavek). Navedeno potrdilo bo vlagatelju posredovala upravna

enota.

Obveznost učenja slovenskega jezika

Pri zaposlitvi po opisanem hitrejšem postopku morate delodajalci

v prvih 6-ih mesecih po nastopu dela zagotoviti tujcu udeležbo v

javnoveljavnem izobraževalnem programu za odrasle za učenje

slovenskega jezika.Izobraževanje mora biti za tujce brezplačno,

v okviru delovnega časa, v trajanju najmanj 80 ur.

O tej obveznosti morate delodajalci pisno obvestiti tujca ob na-

stopu dela v njemu razumljivem jeziku. Po izteku 6-mesečnega

obdobja zaposlitve morate Zavodu predložiti potrdilo izvajalca

javnoveljavnega izobraževalnega programa o zaključeni udeležbi

v programu učenja slovenskega jezika.

Če navedena zakonska obveznost glede učenja slovenskega

jezika za tujca ni izpolnjena, je zoper delodajalca in njegovo od-

govorno osebo predvidena globa v višini od 3.000 do 30.000

EUR.

Vir: Povzeto po spletni objavi Zavoda RS za zaposlovanje z dne

20. 11. 2025. N.P.

Zaposlitev tujca na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje in

soglasja Zavoda RS za zaposlovanje

V nadaljevanju vas seznanjamo z informacijo Ministrstva za delo,

družino, socialne zadeve in enake možnosti glede postopka za-

poslovanja tujcev.

Obvestilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in ena-

ke možnosti

»Za zaposlitev tujca na podlagi Odredbe o določitvi dejavnosti in

poklicev, v katerih se lahko tujci hitreje zaposlujejo (Odredba), ki

omogoča zaposlitev tujca na podlagi potrdila o vloženi prošnji za

prvo enotno dovoljenje in soglasja zavoda, mora vlagatelj vložiti

prošnjo na upravni enoti. Na vlogi mora v ustrezni rubriki vnesti

kodo poklica iz Odredbe in nedvomno označiti, da želi zaposliti

tujca po Odredbi.

Upravna enota preveri, ali je vloga, vložena za namen zaposli-

tve po Odredbi, ter preveri izpolnjevanje pogojev iz enajstega

odstavka 37. člena Zakona o tujcih. Tujec mora izkazati zakonito

prebivanje v Sloveniji in predložiti potrdilo iz kazenske evidence

matične države. Če so pogoji izpolnjeni, upravna enota izda po-

trdilo o vloženi prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljenja za

namen zaposlitve.

Upravna enota posreduje vlogo na Zavod le v primeru, da izda

potrdilo o vloženi prošnji. Ko upravna enota ugotovi, da so iz-

polnjeni pogoji za izdajo potrdila iz 11. odstavka 37. člena ZTuj-

2-UPB15, izda potrdilo, katerega pošlje vlagatelju. Nato upravna

enota posreduje vlogo na Zavod, ki vodi postopek izdaje soglasja

na podlagi Odredbe.

Zavod na vlogi preveri, ali želi vlagatelj zaposlitev po Odredbi in

po hitrem postopku preveri izpolnjevanje pogojev po Zakonu o

zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Če so pogoji iz-

polnjeni, izda soglasje. Na podlagi izdanega soglasja Zavod izda

informativni list in ga vroči vlagatelju. Upravna enota prejme so-

glasje.

Ko vlagatelj prejme informativni list, lahko delodajalec tujca zapo-

sli in prijavi v socialno zavarovanje na podlagi potrdila o vloženi

prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposli-

tve in informativnega lista Zavoda.«

Vir: Povzeto po obvestilu Ministrstva za delo, družino, socialne

zadeve in enake možnosti z dne 20. 11. 2025. B.K.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

Dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada

Digitalni nomad je tujec, ki ni državljan Evropske unije oziroma

državljan države članice Evropskega gospodarskega prostora in

je zaposlen, opravlja delo na podlagi sklenjene pogodbe civilnega

prava pri poslovnem subjektu s sedežem zunaj Slovenije ali opra-

vlja delo kot samozaposlena oseba v tujini, pri čemer delo opravlja

na daljavo prek komunikacijske tehnologije. Ključno je torej, da gre

za tujca, ki ni vključen na trg dela v Sloveniji. To posledično pomeni,

da zanj ne veljajo zahteve, povezane s trgom dela (ne potrebuje so-

glasja, ki ga sicer izda Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje).

Dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada se lah-

ko izda za obdobje do enega leta in ga ni mogoče podaljšati.

Gre namreč za kategorijo tujcev, ki je izrazito mobilna in v po-

samezni državi prebiva le določeno krajše časovno obdobje (na

primer za čas poletne sezone). Tujec bo lahko ponovno zaprosil

za dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada po

šestih mesecih od poteka veljavnosti prejšnjega dovoljenja. Če

pa se bo digitalni nomad odločil, da želi nadaljevati s prebivanjem

v Sloveniji (na primer ker se želi zaposliti v Sloveniji), pa bo lahko

kadarkoli v času veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje za

digitalnega nomada zaprosil za izdajo nadaljnjega dovoljenja za

začasno prebivanje z drugačnim namenom prebivanja.

Višina zadostnih sredstev za preživljanje se določa na način,

da mora imeti tujec zadostna sredstva za preživljanje mesečno

najmanj v višini dvakratnika povprečne letne neto plače v Slove-

niji, ki se izračuna na podlagi povprečne mesečne bruto plače v

Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Sloveni-

je. Tujec izpolnjevanje pogoja dokazuje z vsemi viri sredstev, kot

velja za vse druge kategorije tujcev.

Posebnost dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega

nomada je ugodnejša ureditev pravice do združitve družine, saj

digitalni nomadi lahko združujejo družinske člane takoj oziro-

ma brez omejitev glede dolžine tujčevega prebivanja v Sloveniji

in veljavnosti njegovega dovoljenja.

Tujec mora prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za

digitalnega nomada vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali kon-

zulatu Republike Slovenije v tujini. Če zakonito prebiva v Sloveniji,

pa lahko vloži prošnjo tudi na kateri koli upravni enoti v Sloveniji.

Zaradi izvajanja zaveze iz programa za delo koalicije 2022–2026

in strategije vlade »Digitalna Slovenija 2030«, da se spodbuja

prihod digitalnih nomadov, se je z Zakonom o spremembah in

dopolnitvah Zakona o tujcih v novem 51.a členu uredila izdaja

dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada (in ne

vizuma). Ta določba se je začela uporabljati 21. novembra 2025.

Vir: Povzeto po spletni objavi Ministrstva za notranje zadeve z

dne 21. 11. 2025. B.K.

III ŽIVILA

Državni zbor RS je sprejel nov Zakon o hrani ter Zakon o varni hrani in krmi

Obveščamo vas, da je Državni zbor RS dne 21. 11. 2025 sprejel

zakonski paket s področja kmetijstva in hrane, med drugim tudi

nov Zakon o hrani (ZHra) ter Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK),

ki se bosta začela uporabljati 1. januarja 2026.

Zakon o hrani ureja kakovost kmetijskih proizvodov in živil v vseh

fazah proizvodnje, pridelave, predelave in distribucije, kakovost

kmetijskih proizvodov in živil v obratih javne prehrane, označe-

vanje kmetijskih proizvodov in živil, sheme kakovosti, varstvo po-

trošnikov, ugotavljanje skladnosti, verigo preskrbe s hrano, zbira-

nje podatkov v verigi preskrbe s hrano, varuha odnosov v verigi

preskrbe s hrano, nedovoljena ravnanja, zmanjševanje izgub hrane

in količin odpadne hrane, doniranje hrane, postopke in pristojne

organe za izvajanje tega zakona, izvajanje uredb Evropske unije

in prenašanje direktiv EU ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

Bistvene novosti za trgovce so:

 možnost uporabe oznake z graﬁčno podobo slovenske za-

stave, s čimer se povečuje prepoznavnost slovenskih kmetij-

skih proizvodov in živil;

 podrobneje je urejeno področje doniranja hrane, pri čemer

se z namenom zmanjševanja količin odpadne hrane s 1. ja-

nuarjem 2029 uvaja nov certiﬁkat za manj izgub hrane. Za

namen spremljanja količin donirane hrane bodo morali dona-

torji hrane enkrat letno, najpozneje do 31. marca za prejšnje

koledarsko leto, poročati ministrstvu o količinah donirane hra-

ne. Podrobnejši način poročanja bo določen s podzakonskim

predpisom, poročanje pa se bo izvajalo od 1. 1. 2028 dalje;

 določa se novo nedovoljeno ravnanje, in sicer prodaja kmetij-

skih in živilskih proizvodov pod nabavno ceno, to je pod ceno, po

kateri je bil proizvod nabavljen v verigi preskrbe s kmetijskimi in

živilskimi proizvodi, ki se ji prišteje DDV in odštejejo vsi popusti.

Ne glede na prejšnji stavek je prodaja pod nabavno ceno

dovoljena pri:

 prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov v obdobju tik

pred iztekom roka uporabe,

 popolni razprodaji zalog kmetijskih in živilskih proizvodov

zaradi zaprtja obrata, stečaja ali likvidacije podjetja,

 prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov zaradi umika iz

ponudbe,

 prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov iz drugih razlogov,

ki ne preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo tržne konkurence.

NAVAJA: Prodaja posameznega kmetijskega

ali živilskega proizvoda pod nabavno ceno iz 28. točke če-

trtega odstavka 70. člena zakona se šteje za nedovoljeno

ravnanje, če vlada do 1. decembra tekočega leta za nas-

lednje koledarsko leto tako nedovoljeno ravnanje predpi-

še na podlagi analize iz 63. člena tega zakona, ki jo pripravi

ministrstvo, in letne analize varuha odnosov v verigi preskrbe

s hrano iz 9. točke prvega odstavka 77. člena tega zakona.

 pogodbe v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi

morajo biti pred dobavo blaga sklenjene v pisni obliki in vse-

bovati obvezne sestavine, ki jih določa prvi odstavek 72. člena

zakona, pri čemer se med obvezne sestavine dodaja »6. pravila,

ki se uporabljajo za spremembo cene blaga, ki vsebujejo rok, v

katerem mora pogodbena stranka odgovoriti na prejeti pred-

log za spremembo cene blaga, ki ne sme biti daljši od 45 dni«;

 pisne pogodbe v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilski-

mi proizvodi niso obvezne, če neto vrednost pogodb med

dvema subjektoma v posameznem koledarskem letu ne pre-

seže 20.000 eurov (prej 15.000 eurov), za ta del pa morajo

Projekt »TRGOVINKO nas povezuje« soﬁnancirata Republika Slovenija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz ESS+. Projekt

se soﬁnancira iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in

spretnosti ter odzivni trg dela«, speciﬁčnega cilja ESO4.4 »Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter

zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganje za zdravje (ESS+).

WWW.TZSLO.SI

biti izdane dobavnice ali odkupni blok, razen če dobavitelj od

kupca zahteva sklenitev pisne pogodbe.

Zakon o varni hrani in krmi ureja varnost živil, krmo ter materi-

ale in izdelke, namenjene za stik z živili, v vseh fazah pridelave,

proizvodnje, predelave in distribucije, da se varuje zdravje ljudi

ter zaščitijo interesi potrošnikov, obveznosti izvajalcev dejavnosti,

postopke in pristojne organe za izvajanje tega zakona, inšpekcij-

ski nadzor ter sankcije za prekrške.

NAPOVEDUJE: V drugi polovici januarja 2026 vam

bomo oba predloga zakona podrobneje predstavili na seminar-

ju, o čemer vas bomo podrobneje seznanili v prihodnjih številkah

T-Informacij. K.F.

Razveljavitev določbe o postopku »stiening« ribjih proizvodov

Seznanjamo vas s prejetim obvestilom Uprave RS za varno hrano,

veterinarstvo in varstvo rastlin, kot sledi:

»Obveščamo vas, da je Splošno sodišče EU dne 24. septembra

2025 v zadevi T-354/24 razveljavilo določbo Delegirane uredbe

Komisije (EU) 2024/1141 v delu, ki se nanaša na pravila glede po-

stopka »stiening« pri ribjih proizvodih, zlasti pri dimljenem loso-

su. Razlog za razveljavitev je bil, da Komisija pred sprejetjem te

določbe ni pridobila mnenja EFSA, v skladu s 13. členom Ured-

be (ES) št. 853/2004, čeprav bi zaradi možnega vpliva na javno

zdravje to morala storiti. Poleg tega je sodišče izpostavilo, da v

navedeni uredbi ni podanih jasnih deﬁnicij pojmov “skladiščenje”

in “zamrznjeni ribji proizvod”, ki bi določali tudi konkretno tempe-

raturno zahtevo (trenutno -18 °C).

Evropska komisija je odločila, da zoper sodbo ne bo vložila pritož-

be. Nadalje bo v zvezi s postopkom “stiening” ribjih proizvodov,

s poudarkom na dimljenem lososu, zaprosila EFSA za strokovno

mnenje. Mandat za pripravo mnenja je v postopku dokončanja,

rok za izdajo mnenja pa bo 9 mesecev od sprejema mandata. Na

podlagi mnenja se pričakuje priprava nove zakonodajne rešitve.

Do izdaje mnenja EFSA in morebitne nove ureditve ostajajo v veljavi

obstoječa pravila glede temperaturnih zahtev za transport in skla-

diščenje ribjih proizvodov, vključno z možnostjo uporabe deroga-

cij iz tehnoloških razlogov, kot to določa obstoječa zakonodaja.

Prosimo vas, da navedeno informacijo posredujete vsem zadev-

nim deležnikom in zagotovite, da se do sprejema nadaljnjih ukre-

pov uporablja veljavna zakonodaja brez upoštevanja razveljavlje-

ne določbe iz Delegirane uredbe 2024/1141.«

Vir: Povzeto po e-obvestilu Uprave RS za varno hrano, veterinar-

stvo in varstvo rastlin z dne 24. 11. 2025. K.F.

III IZOBRAŽEVANJE

Napoved prostih učnih mest za šolsko leto 2026/2027

Trgovinska zbornica Slovenije poziva delodajalce k oddaji na-

povedi prostih učnih mest, ki bodo pri vas na voljo v prihod-

njem šolskem letu - 2026/2027 za opravljanje praktičnega

usposabljanja dijakov (PUD). Na podlagi zbranih napovedi bo

TZS v nadaljevanju objavila razpis prostih učnih mest za šolsko

leto 2026/2027, ki bo dostopen na naši spletni strani.

Skladno z navedenim vas vljudno prosimo, da nam preko spo-

dnjega obrazca posredujete vaše napovedi o številu učnih

mest, ki jih želite nuditi dijakom v prihodnjem šolskem letu in

število dijakov, ki jih želite sprejeti na praktično usposablja-

nje z delom/praktično izobraževanje pri delodajalcu. Pri tem 1

učno mesto pomeni 1 delovno mesto, na katerem je lahko v enem

trenutku le en dijak.

Učna mesta lahko napoveste tako tisti, ki že imate veriﬁcirana

učna mesta, kot tudi tisti, ki teh učnih mest še nimate veriﬁciranih

in nameravate podati vlogo za veriﬁkacijo pogojev za izvajanje

praktičnega izobraževanja dijakov, pri čemer boste lahko sprejeli

dijake na usposabljanje, ko boste prejeli odločbo o izpolnjevanju

pogojev za izvajanje praktičnega izobraževanja dijakov na učnem

mestu. Dokumentacija za izvedbo postopka veriﬁkacije učnih

mest je dostopna na spletni strani TZS, postopek je brezplačen.

Napoved je zgolj informativne narave in delodajalca ne zavezuje

k dejanski izvedbi predvidenega obsega praktičnega izobraže-

vanja dijakov. Razpis prostih učnih mest bo objavljen na spletni

strani TZS. Rok za oddajo obrazca »Napoved učnih mest« je

ponedeljek, 8. december 2025. N.P.

OBRAZEC - NAPOVED UČNIH MEST ZA POKLIC

ZA ŠOLSKO LETO 2025/2026

Naziv podjetja:

Naslov podjetja:

Kontaktna oseba v podjetju: E-naslov:

Število predvidenih učnih mest: Število predvidenih dijakov na učnih mestih:

Datum: Žig in podpis odgovorne osebe:

Obrazec »Napoved učnih mest« izpolnite za posamezni poklic, za katerega predvidevate, da boste ponujali učna mesta (obrazec lahko

prilagodite za en vpis podatkov podjetja in več vpisov učnih mest, lahko pa nam podatke posredujete tudi v kakšni drugi obliki, npr. v

Word-ovem dokumentu ali Excel tabeli). Obrazec/obrazce nam pošljite do vključno 8. decembra 2025 na naslov: Trgovinska zbornica

Slovenije, Dunajska cesta 167, Ljubljana ali na elektronski naslov: info@tzslo.si.



WWW.TZSLO.SI

T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Barbara Krivic, Nika Pečevnik in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov (delno ali v celoti) je dovoljena le z

navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska zbornica Slovenije, Dunajska cesta

167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027 8921 404 pri OTP banki d.d. V skladu

z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo plačuje 5 % davek na dodano vrednost.

III TRGOVINA V ŠTEVILKAH

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2025

Bruto zavarovalna osnova (BZO) v EUR

Prehodni davčni podračun Referenca

60 % PP** 3,5 PP***

1.436,95 8.382,22

2.394,92  

Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50%   222,73 1.299,24

Prisp. delodajalca za PIZ 8,85%   127,17 741,83

Skupaj prispevki za PIZ  SI56 011008882000003 SI19 DŠ-44008 349,90 2.041,07

Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36%   91,39 533,11

Obvezni zdravstveni prispevek* pavšalni znesek   37,17 37,17

Prisp. delodajalca za ZZ 6,56%   94,26 549,87

Prisp. za poškodbe pri delu 0,53%   7,62 44,43

Skupaj prispevki za ZZ    230,44 1.164,58

Prispevek za dolgotrajno oskrbo* 2,00%   28,74 167,64

Skupaj prispevki za ZZ in za DO  SI56 011008883000073 SI19 DŠ-45004 259,18 1.332,22

Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10%   1,44 8,38

Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10%   1,44 8,38

Skupaj prispevki za starš. var.  SI56 011008881000030 SI19 DŠ-43001 2,88 16,76

Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14%   2,01 11,74

Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06%   0,86 5,03

Skupaj prispevki za zaposl.  SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 2,87 16,77

Skupaj drugi prisp.    5,75 33,53

PRISPEVKI SKUPAJ    614,83 3.406,82

DŠ pomeni davčna številka zavezanca

* Povprečna mesečna bruto plača za leto 2024 (PP): 2.394,92 EUR

** Minimalna osnova za prispevke samozaposlenih v letu 2024 znaša

60 % zadnje znane povprečne letne plače: 60 % od 2.394,92 EUR =

1.436,95 EUR

*** Najvišja možna zavarovalna osnova: zavezanec lahko prispevke pla-

ča največ od osnove, ki znaša 3,5 PP (v skladu s petim odstavkom 145.

člena ZPIZ-2): 2.394,92x 3,5 = 8.382,22 EUR

* Višina OZP od 1. 3. 2025 dalje je določena v višini 37,17 EUR (Uradni list

RS, št. 12/25)

* Prispevek za DO se plačuje za obdobje od 1. 7. 2025 dalje

Davčni organ bo sestavil predizpolnjen obračun prispevkov za socialno

varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec

vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV

niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec

v sistem eDavki sam predložiti OPSV najpozneje do 15. dne v mesecu za

pretekli mesec. Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v

mesecu za pretekli mesec.

Vir: Ministrstvo za ﬁnance, Finančna uprava RS, november 2025.

K.F.