ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III SPLOŠNA ZAKONODAJA

Evropski parlament in Evropski svet

sta dne 4. 12. 2025 dosegla dogovor o

poenostavitvi in zamiku uporabe EUDR

Člane seznanjamo, da sta Evropski parlament in Evropski svet

dne 4. 12. 2025 dosegla dogovor o poenostavitvi in zamiku upo-

rabe EUDR, pri čemer so ključne naslednje vsebine:

 ponoven enoletni zamik uporabe EUDR za srednja in velika pod-

jetja do 30. 12. 2026, za mikro in mala podjetja do 30. 6. 2027;

 obveznost in odgovornost za predložitev zahtevane izjave

o skrbnem pregledu bo izključno na operaterjih, ki prvi dajo

proizvod na trg;

 obveznost zbiranja in hranjenja referenčnih številk velja samo

za prvega operaterja v verigi (ﬁrst down-stream operator);

 poročilo do aprila 2026 o vplivu in administrativni obreme-

nitvi (po potrebi naj poročilo spremlja zakonodajni predlog).

Vsem članom TZS se zahvaljujemo za sodelovanje pri pripravi argu-

mentov, ki smo jih uspešno uveljavljali predvsem preko evropskega

trgovskega združenja EuroCommerce, s takšnim načinom sodelova-

nja pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje in ga še nadgrajevali.

Zgoraj navedeni Dogovor morata sedaj oba organa še for-

malno sprejeti, preden sprememba omenjene uredbe stopi v

veljavo. Evropski parlament naj bi predlog obravnaval na ple-

narni seji dne 16. 12. 2025, čemur bo sledila objava v Uradnem

listu EU, o čemer boste člani TZS prav tako seznanjeni. K.F.

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 10. december 2025, št. 35/25

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

V Uradnem listu RS, št. 100/25, sta objavljena Zakon o hrani ter Zakon o varni hrani

in krmi

Pomembno obvestilo za člane TZS – priprava zakonodajnih novosti

Člane seznanjamo, da se v zadnjem obdobju na zbornici sreču-

jemo z izjemno velikim obsegom predlogov novih zakonodajnih

novosti, ki se nanašajo tudi na opravljanje trgovinske dejavno-

sti, zato smo se na zbornici odločili, da bomo na vsa zastavljena

vprašanja članov TZS, ki nam jih prosimo posredujte tudi v e-obli-

ki na naslednji naslov: info@tzslo.si, odgovorili najkasneje v roku

8 delovnih dni – vljudno prosimo za vaše razumevanje. M.L.

Poplave z zemeljskimi plazovi 16. in 17. novembra 2025 - ocena škode

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na spletni strani

objavilo sledečo novico o zbiranju ocene škode v gospodar-

stvu, nastale zaradi posledic neurja s poplavami in zemeljski-

mi plazovi 16. in 17. novembra 2025, za občine Bohinj, Brda,

Kanal ob Soči in Tolmin.

Ministrstvo zbira oceno škode v gospodarstvu zaradi posledic ne-

urja s poplavami in zemeljskimi plazovi 16. in 17. novembra 2025

na območju prizadetih občin Bohinj, Brda, Kanal ob Soči in Tol-

min. Rok za posredovanje ocen škode je 23. december 2025.

Ocenjevanje neposredne škode v gospodarstvu zaradi naravne nes-

reče se začne zzbiranjem vlog oškodovancev(gospodarske druž-

be, podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo

dejavnost, zavodi in zadruge) s sedežem v Republiki Sloveniji, v nas-

lednjih prizadetih občinah:Bohinj, Brda, Kanal ob Soči in Tolmin.

Oškodovanci ocenijo škodo v gospodarstvu, ki so jo utrpeli:

 nastrojih in opremioziroma,

 nazalogahoziroma,

 zaradiizpada prihodka.

Skladno s shemo državnih pomoči so izločena podjetja iz nasled-

njih dejavnosti:

 primarni sektor kmetijske proizvodnje,

 sektor ribištva in akvakulture, kakor ju določa Uredba Evrop-

skega parlamenta in Sveta (EU) št. 1379/2013 in

 predelava in trženje kmetijskih proizvodov, kadar je znesek po-

moči določen na podlagi cen ali količine takih proizvodov, ki so

kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je dala na trg zadevna

gospodarska družba, ali kadar je pomoč pogojena s tem, da je

delno ali v celoti prenesena na primarne proizvajalce.

Rok in način oddaje ocene škode

Oceno škode morajo oškodovanci poslati na Ministrstvo za gospodar-

stvo, turizem in športnajkasneje do vključno 23. 12. 2025naob-

razcu, ki zajema naslednje podatke: naziv, telefonska številka,

elektronski naslov, matična in davčna številka oškodovanca, uli-

ca, poštna številka, pošta, kraj, občina nastanka nesreče, ocena

škode na strojih/opremi, zalogah in izpadu prihodka.

Oškodovanci v gospodarstvu dokumentacijo pošljejo na elek-

tronski naslov:gp.mgts@gov.si(z oznako »Poplave 16. in 17. 11.

2025« in pripisom naziva oškodovanca).

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v tej fazi zgolj zbira

podatke za oceno škode v gospodarstvu. Morebitne nadaljnje uk-

repe odprave posledic škode bo izvajalo le v primeru zagotovitve

ﬁnančnih sredstev v proračunu Republike Slovenije. V kolikor

bodo sredstva zagotovljena, bodo morali oškodovanci na poziv

ministrstva predložiti dokazila o dejanski škodi. Za škodo na stro-

jih, opremi, zalogah – cenilna poročila, za škodo zaradi izpada

prihodka - računovodske podatke.

Več informacij, navodila in obrazec za oceno škode pridobite na

spletni strani ministrstva.

Vir: Povzeto po spletni objavi Ministrstva za gospodarstvo, turi-

zem in šport z dne 1. 12. 2025. M.S.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

Prodajni avtomati – 1. januar 2026 in Zakon o davčnem potrjevanju računov

Dne 1. januarja 2026 se začneta uporabljati Zakon o spremembah

in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-

-C; Uradni list RS, št. 100/24 z dne 26. 11. 2024) in Pravilnik o

spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o dav-

čnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 15/25 z dne 12. 3.

2025). Navedena zakonodaja je s 1. januarjem 2026 tudi na po-

dročju prodaje blaga s prodajnimi avtomati prinesla obveznost

sporočanja podatkov o prodaji prek avtomata.

V primeru sporočanja podatkov o prodaji blaga prek avtomata gre

za postopek primerljiv z davčnim potrjevanjem računov in je se-

gmentu trgovine s prodajnimi avtomati prinesel velike izzive pove-

zane z nadgradnjami ne le programske, pač pa tudi strojne opre-

me na posameznem prodajnem avtomatu. Slednje predstavlja

velike organizacijske in stroškovne obremenitve podjetij, na kar je

ob sprejemanju te zakonodaje opozarjala Sekcija za prodajne av-

tomate, vending pri TZS. Sekcija je tekom sprejemanja zakonodaje

uspela z nekaterimi predlogi v smeri boljše izvedljivosti, ker pa gre

za obsežen tehnični proces na strani zavezancev, ki mora nemote-

no potekati tudi na strani Finančne uprave RS, je na pobudo Sek-

cije TZS v začetku leta 2025 s FURS potekal skupni tehnični sesta-

nek. Tako so že od spomladi 2025 na spletni strani FURS dostopna

tehnična navodila za razvijalce odjemalcev davčnega potrjevanja

računov in druge programske oziroma IT vsebine. Dodajamo, da

so na spletni strani FURS objavljena tudi nekatera pojasnila glede

obveznosti sporočanja podatkov prek avtomata, ki so vključena v

dokument FURS (stani 71-77) z naslovom »Davčne blagajne in dav-

čno potrjevanje računov; 3. izdaja, september 2025«.

Iz 14.a člena Zakona o davčnem potrjevanju računov izhaja:

 Zavezanec za izvajanje postopka sporočanja podatkov o pro-

daji prek avtomatov (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za spo-

ročanje) je zavezanec, za katerega velja izjema od obveznosti

izdajanja računov za prodajo blaga ali storitev prek avtomatov

v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost.

 Zavezanec za sporočanje mora najpozneje v trenutku, ko je

prodaja blaga ali storitev prek avtomata opravljena in prejeto

plačilo, davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski

poti sporočiti podatke o prodaji.

 Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec za sporoča-

nje, ki za prodajo blaga ali storitev prek avtomatov za plačilo

z gotovino izdaja račune v skladu z zakonom, ki ureja davek

na dodano vrednost, izvaja postopek davčnega potrjevanja

računov v skladu s tem zakonom.

 Med avtomate, za katere velja obveznost sporočanja podat-

kov o prodaji, se ne štejejo:

 menjalni avtomati za prodajo žetonov;

 avtomati za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov

in storitev, za dobave blaga in storitev v okviru osnovne

kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določa

zakon, ki ureja dohodnino, ki so oproščene obračunava-

nja DDV v skladu s 94.k členom Zakona o davku na doda-

no vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno

besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18,

59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE,

40/23 – ZDavPR-B, 122/23 in nasl.; v nadaljnjem besedilu:

ZDDV-1), ter za dobave izdelkov malega obsega prve stop-

nje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov,

kot jih določa zakon, ki ureja dohodnino, in ki so opro-

ščene obračunavanja DDV v skladu s 94. členom ZDDV-1;

 avtomati za prodajo blaga in storitev, ki so brez električ-

nega napajanja, stojijo izven poslovnih prostorov zave-

zanca in delujejo brez navzočnosti ﬁzične osebe, ki bi

lahko izvajala postopek sporočanja podatkov o prodaji

prek avtomata.

Zakon o davčnem potrjevanju računov določa tudi postopek spo-

ročanja podatkov o avtomatih, sporočanje podatkov o prodaji

prek avtomatov, kako je v primeru prekinjene vzpostavljene ele-

ktronske povezave in na lokacijah, kjer ni mogoča vzpostavitev

elektronske povezave. S podzakonskim aktom, zgoraj navedenim

pravilnikom, pa je podrobneje določena vsebina in oblika sporo-

čila s podatki o avtomatu ter oblika identiﬁkacijske oznake avto-

mata ter postopek izmenjave podatkov o opravljeni prodaji prek

avtomata. M.S.

Pojasnilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede

zimskega regresa

V nadaljevanju vas seznanjamo s prejetim pojasnilom Ministrstva

za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na vprašanje

Trgovinske zbornice Slovenije.

Pojasnilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in ena-

ke možnosti

»Prejeli smo vaše ponovno pisanje, v katerem prosite za pojasnilo

glede postopanja delodajalca, v primeru, ko delodajalcu delavcu

ni uspelo nakazati zimskega regresa (ker je npr. delavec, ki pri de-

lodajalcu ni več zaposlen, zaprl svoj TRR v Sloveniji in se preselil

v tujino…) in ali je možna izvršba na zimski regres.

V odgovoru na vaše vprašanje pojasnjujemo, da Ministrstvo za

delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pristojno da-

jati pravnih nasvetov strankam v konkretnih postopkih niti podaja-

ti obvezujočih pravnih mnenj. Kot upravni organ podaja pojasnila

v zvezi z zakonsko ureditvijo delovnopravnih vprašanj ter oblikuje

neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča z vidi-

ka splošne delovnopravne ureditve. Za odločanje v konkretnih

spornih zadevah s področja delovnega prava je pristojno delovno

sodišče v individualnih delovnih sporih. Za strokovno pomoč in

inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja delovna raz-

merja, je pristojen Inšpektorat RS za delo.

Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja

davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

(v nadalj-

njem besedilu: ZPZR), ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije

objavljen 19. 11. 2025 in je začel veljati 20. 11. 2025, določa pravi-

co delavcev do zimskega regresa.

Podrobnejša pojasnila in pojasnila na najpogostejša vprašanja so

pojasnjena v gradivu Podrobnosti in najpogostejša vprašanja in

odgovori, ki je dostopno na spletnem naslovu: https://www.gov.si/

novice/2025-11-24-podrobneje-o-pravici-do-zimskega-regresa/.

V zvezi z zastavljenim vprašanjem pojasnjujemo, da je delodaja-

lec dolžan plačo, povračila stroškov v zvezi z delom in druge pre-

jemke delavca nakazati na delavčev bančni račun. Ta obveznost

izhaja tako iz delovne zakonodaje (135. člen Zakona o delovnih

razmerjih, Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT,

33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20

WWW.TZSLO.SI

– ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 –

ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I; v nadaljnjem

besedilu: ZDR-1), kot tudi iz davčne zakonodaje (36. člen Zakona

o davčnem postopku).

Vprašanje se sicer nanaša na izplačilo zimskega regresa v prime-

rih, ko delavec zapusti Republiko Slovenijo in je zaprl transakcijski

račun, delodajalec pa ne razpolaga s številko njegovega računa v

tujini, oziroma ko bivši delavec spremeni svoj transakcijski račun.

Ne gre torej le za primere izplačila zimskega regresa, temveč za

splošno vprašanje izplačila plač in drugih prejemkov nekdanjim

zaposlenim (če je potrebno naknadno izvesti kakšna izplačila za

pretekla obdobja), za katere nekdanji delodajalec ne razpolaga z

aktualnimi podatki o njihovih bančnih računih. Gre torej za situaci-

jo, ki ni nastala zaradi uvedbe zimskega regresa, ampak se lahko

pojavi tudi sicer. V teh primerih mora delodajalec izvesti vse ukre-

pe, da poskuša pridobiti ta podatek in izpolniti svoje obveznosti

iz naslova delovnega razmerja (na primer kontaktira delavca na

zadnji znani naslov in zaprosi za podatek o bančnem računu). V

primeru spremembe tako bančnega računa kot tudi spremembe

delavčevih kontaktnih podatkov, kot je izpostavljeno v poslanem

vprašanju, pa ne gre zanemariti tudi obveznosti delavca, ki izhaja

iz 36. člena ZDR-1, saj je ta dolžan delodajalca obveščati o spre-

membi podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega

razmerja.

Vezano na izpostavljeno vprašanje dalje izpostavljamo tudi Za-

kon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list

RS, št. 40/06 in 50/23; v nadaljnjem besedilu: ZEPDSV), in sicer

v delu, kjer ureja evidenco o stroških dela. Delodajalec namreč v

skladu s 16. členom ZEPDSV mesečno za vsakega delavca v evi-

denco o stroških dela v okviru podatkov o delavcu poleg podat-

kov iz točke a) 13. člena vpisuje še številko transakcijskega raču-

na, na katerega se izplačujejo plače in ostali prejemki. Evidenca

o stroških dela se začne za posameznega delavca voditi z dnem,

ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu pre-

neha pogodba o zaposlitvi. Dokumenti s podatki o delavcu, za

katerega se preneha voditi evidenca o stroških dela, se hranijo

kot listina trajne vrednosti.

Nazadnje dodajamo, da presojo ali gre v konkretnem primeru

(ne)izplačila zimskega regresa za prekršek, na podlagi dejanskih

okoliščin presodi pristojni inšpektorat v skladu z Zakonom o

prekrških, ki je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje.

V zvezi z vašim vprašanjem o možnosti izvršbe na zimski regres

pa pojasnjujemo, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list

RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1,

45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl.

US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 –

odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US

in 81/22 – odl. US) v 102. členu določa omejitve glede izvršbe na

dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja

dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na od-

škodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti.

Kot dohodek iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja

dohodnino, je v prvem odstavku 37. člena Zakona o dohodnini

(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl.

US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US,

96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19,

28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS,

104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR) določeno, da se kot

dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:

1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno

delo, ki vključuje tudi provizije,

2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidar-

nostno pomoč,

3. povračilo stroškov v zvezi z delom,

4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali

njegovega družinskega člana,

5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora

z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zapo-

slitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo,

vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti

pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zapo-

slitve in podobni prejemki,

6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz

zaposlitve, vključno s plačili za delno plačilo za izgubljen do-

hodek po posebnih predpisih,

7. nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca

ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica za-

poslitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,

8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega

razmerja.

Glede na to, da Zakon o izvršbi in zavarovanju spada v pristojnost

Ministrstva za pravosodje, Zakon o dohodnini pa v pristojnost Mi-

nistrstva za ﬁnance, vaše vprašanje odstopamo v nadaljnje reše-

vanje navedenima organoma.«

Vir: Povzeto po prejetem pojasnilu Ministrstva za delo, družino, so-

cialne zadeve in enake možnosti, številka 1001-857/2025-2611-4

z dne 26. 11. 2025. B.K.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do proizvodov in

storitev za invalide

Obveščamo vas, da je bil v javno obravnavo posredovan predlog

Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti

do proizvodov in storitev za invalide (EVA 2025-2611-0051, v

nadaljevanju: predlog zakona), ki je dostopen tudi preko poveza-

ve na spletni strani TZS.

Predlog zakona med drugim širi področje uporabe Zakona o

spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti proizvodov in

storitev za invalide (področje železniškega potniškega prometa,

številke 112 ter javnih naročil), dopolnjujejo pa se tudi pogoji do-

stopnosti za storitve e-trgovine.

Tako je predvideno, da bo moral ponudnik storitve e-trgovine pri

zagotavljanju dostopa do storitve zagotoviti:

 informacije o dostopnosti proizvodov in storitev, ki so v pro-

daji, kadar te informacije zagotavlja odgovorni gospodarski

subjekt;

 funkcionalnost v zvezi z identiﬁkacijo, varnostjo in plačilom,

ki je zaznavna, uporabna, razumljiva in zanesljiva ter posle-

dično dostopna, kadar se ta izvede kot del storitve in ne kot

del proizvoda;

 načine identiﬁkacije, elektronskih podpisov in plačilnih stori-

tev, ki so zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi.

Dodajamo, da se v prehodnih in končnih določbah predloga zako-

na določa prehodno obdobje za samopostrežne terminale, ki so

bili zakonito v uporabi pred 28. junijem 2025, in sicer do konca

njihove ekonomske življenjske dobe, vendar največ dvajset let po

začetku njihove uporabe. Za podaljšanje prehodnega obdobja na

področju samopostrežnih terminalov si je vseskozi prizadevala

tudi TZS. N.P.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

Krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo

V Uradnem listu RS, št. 70/25 z dne 19. septembra 2025, je ob-

javljena novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I), ki je z 58.

členom v Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-

1) vnesla nov 67.b člen. Ta določa možnost dogovora o krajšem

delovnem času delavca pred upokojitvijo, t. i. ukrep 80/90/100,

uporabljati pa se začne 1.1.2026.

Gre za ukrep za podaljševanje delovne aktivnosti in izhaja iz izhodišč

za reformo pokojninske in invalidske zakonodaje, hkrati pa sledi tudi

Priporočilu MOD št. 162 o starejših delavcih, po katerem naj bi se

sposobnostim starejših delavcev prilagodile oblike delovnega časa,

ki jih pretirano obremenjujejo. Z ukrepom se spodbuja delavce in

delodajalce, da bodo z namenom prilagoditve delovne obremenitve

delavca omogočili opravljanje dela s krajšim delovnim časom v ob-

segu 80 odstotkov polnega delovnega časa, njegova osnovna pla-

ča, bo za 10 odstotkov višja in bo znašala 90 odstotkov osnovne pla-

če za polni delovni čas, delavec pa bo imel pravice iz pokojninskega

in invalidskega zavarovanja kot delavec, ki dela polni delovni čas.

Pogoji na strani delavca

Ukrep je namenjen delavcem, ki:

 so zaposleni za polni delovni čas in

 so dopolnili starost 60 let ALI pa imajo dopolnjenih 35 let

pokojninske dobe (gre torej za dva različna pogoja, za katera

ni potrebno, da sta izpolnjena hkrati) in

 ni delavec iz drugega odstavka 73. člena ZDR-1 (zaposlene

poslovodne osebe v enoosebnih družbah in v enoosebnih

zavodih) in

 ni z delodajalcem povezana oseba, pri čemer velja, da se

prepoved nanaša tudi na delavčevega družinskega člana.

Za povezano osebo se šteje družinski član ali katerakoli ose-

ba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov

družinski član. Za družinskega člana se šteje oseba iz prve do

tretje alineje drugega odstavka 26. člena ZDR-1 (to so: zako-

nec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo po-

godbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnos-

ti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v

pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma par-

tner v registrirani istospolni skupnosti, otroci, posvojenci in

otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter starši – oče,

mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj).

Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški

delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 %

v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice

na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene

določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse

lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti

katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

V zvezi s pogojem starosti (60 let) je predvideno postopno zviša-

nje starosti, kot izhaja iz spodnje preglednice:

Leto Starost

2026 58 let

2027 58 let

2028 58 let 3 mesece

2029 58 let 6 mesecev

2030 58 let 9 mesecev

2031 59 let

2032 59 let 3 mesece

2033 59 let 6 mesecev

2034 59 let 9 mesecev

2035 60 let

Vsebina ukrepa

Delavec:

 bo opravljal delo s krajšim delovnim časom, in sicer v obsegu

80 odstotkov polnega delovnega časa,

 bo imel pravico do osnovne plače v višini 90 odstotkov zne-

ska osnovne plače delavca za polni delovni čas,

 bo imel ostale pravice in obveznosti iz delovnega razmerja

kot delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom

tega zakona (kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z ZDR-1

ni drugače določeno),

 bo imel pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

kot delavec, ki dela polni delovni čas,

 ne glede na 199. člen ZDR-1 ne more podati soglasja k nadur-

nemu delu in z delodajalcem ne sme skleniti druge pogodbe

o opravljanju dela,

 bo lahko koristil pravice do izplačila dela pokojnine po zako-

nu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v soraz-

mernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.

Postopek

Predlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi lahko, tako kot v

vseh ostalih primerih, podata delavec ali pa delodajalec. Na pred-

log delavca se mora delodajalec odzvati, dogovor o spremembi

pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim ča-

som v skladu s 67. b členom ZDR-1 pa bo sklenjen le v primeru, če

bosta obe stranki s tem soglašali. Ne gre torej za pravico delavca

do dela s krajšim delovnim časom že na podlagi zakona (kot to

velja pri uveljavljanju pravice do krajšega delovnega časa na pod-

lagi npr. Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih),

ampak pravico predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi za

opravljanje dela s krajšim delovnim časom v skladu s tem členom.

Pogodbeni stranki se s spremembo pogodbe dogovorita o vseh

bistvenih sestavinah, ki se spreminjajo. Med drugim določita višino

osnovne plače (ki je v višini 90 % osnovne plače za polni delovni

čas), dogovorita pa se tudi o dolžini dnevnega/tedenskega delov-

nega časa (80 odstotkov polnega delovnega časa) in razporeditvi

delovnega časa oziroma se lahko glede tega sklicujeta na veljav-

ne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca,

kar ima podlago v sedmi alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1.

Delodajalec na podlagi dogovorjene spremembe izvede odjavo

delavca iz zavarovanja in ga prijavi v zavarovanje z novo zavaro-

valno podlago (122).

V primeru, da bi se delavec in delodajalec kasneje dogovorila

za prenehanje dela s krajšim delovnim časom, delavec nadaljuje

z opravljanjem dela pod pogoji, kot so bili določeni preden sta

sklenila dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi zaradi kori-

ščenja ukrepa 80/90/100. Tudi v primeru predloga za prenehanje

koriščenja ukrepa 80/90/100 se torej zahteva soglasje obeh po-

godbenih strank, z varstvenim namenom pa je izrecno določena

omejitev dogovora o prenehanju dela s krajšim delovnim časom

na način, da delavec nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji

pred dogovorjeno spremembo pogodbe o zaposlitvi.

Pogosta vprašanja in odgovori

1. Ali morata biti izpolnjena oba pogoja - dopolnjenih 60 let

starosti in 35 let pokojninske dobe – da lahko koristim

ukrep?

Ne. Pogoja nista določena kumulativno, zato je dovolj, da je

izpolnjen eden od obeh pogojev.

2. V letu 2026 bom dopolnil 57 let, dopolnjenih imam 30 let

pokojninske dobe. Ali lahko koristim ta ukrep?

Ne. Ukrep v letu 2026 lahko koristi delavec, ki v letu 2026 do-

polni 58 let. Enako velja za leto 2027. V nadaljnjih letih pa je do

leta 2035 predvideno zviševanje starosti za 3 mesece. V letu

2035 bo tako starostni pogoj znašal 60 let.

WWW.TZSLO.SI

3. Ali se z delavcem sklene nova pogodba o zaposliti ali

aneks?

Sprememba pogodbe o zaposlitvi se dogovori z aneksom k

pogodbi o zaposlitvi. Je pa potrebno v aneksu določiti vse bi-

stvene sestavine, ki se glede na ukrep spreminjajo.

4. Na kakšen način in pod katerimi pogoji lahko delodajalec

ali delavec prekine ali prekliče dogovor o krajšem delov-

nem času pred upokojitvijo?

Tudi v primeru, da delavec ali pa delodajalec predlagata spre-

membo pogodbe o zaposlitvi na način, da delavec ne bo več

koristil ukrepa 80/90/100 in bo delal s polnim delovnim časom

ter prejemal osnovno plačo za polni delovni čas, je potrebno

soglasje obeh pogodbenih strank.

5. Ali lahko koristim ukrep, če delam krajši delovni čas zaradi

invalidnosti?

Ne. Ukrep je namenjen delavcem, ki so zaposleni za polni de-

lovni čas. ZDR-1 v 67. členu ureja t. i. posebni »part time«. V teh

primerih gre za pravico delavca, da trajno ali začasno začne

delati s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpi-

sov, delodajalec pa je delavcu dolžan omogočiti takšno obliko

dela. Gre torej za primere zaposlitve s krajšim delovnim časom,

ki temeljijo na upravičenjih, ki jih dajejo delavcem predpisi s

področja socialnih zavarovanj. V skladu s prvim odstavkom 67.

člena ZDR-1 ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s

posebnimi predpisi, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če

bi delal polni delovni čas. Takšen delavec ima pravico do plačila

za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obve-

znosti iz delovnega razmerja pa mu pripadajo tako kot delavcu,

ki dela polni delovni čas, če ni z zakonom drugače določeno.

6. Ali lahko koriščenje ukrepa časovno omejimo?

Zakon ne predvideva omejitev v zvezi s trajanjem koriščenja

ukrepa.

7. Kdo plača prispevke za socialna zavarovanja za razliko od

80 %, kolikor je delavčeva obveznost?

Prispevki za socialno varnost se obračunajo od osnovne plače

delavca, kar v primeru ukrepa 80/90/100 predstavlja 90 % (in

ne 80 %) zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas.

Od navedene osnove delodajalec odvede prispevke na način

kot v primeru siceršnje zaposlitve za polni delovni čas.

8. Ukrep pomeni delo 32 namesto 40 ur na teden. Ali je to en

cel prost dan v delovnem tednu ali je lahko en dan v tednu

delovna obveznost 8 ur in 4 dni v tednu 6 ur ali pa kako

drugače in odvisno od dogovora z delodajalcem?

Določitev dnevnega ali tedenskega delovnega časa in razpore-

ditev delovnega časa je ena od bistvenih sestavin pogodbe o

zaposlitvi. Stranki se morata o navedenem dogovoriti oziroma

se lahko glede tega sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne

pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. Zakon ne določa

natančneje, na kakšen način se delovni čas razporedi v prime-

ru koriščenja ukrepa 80/90/100, saj je razporeditev delovnega

časa eden od elementov organiziranja delovnega procesa in to-

rej v domeni delodajalca. Vsak posamezen delodajalec pa mora

poleg narave in posebnosti dela upoštevati tudi zakonske obve-

znosti, ki zagotavljajo delavcem pravico do omejenega delov-

nega časa, odmorov in počitkov ter dodatno kolektivno dogo-

vorjena pravila glede določanja in razporejanja delovnega časa.

9. Ali lahko koristim ukrep, če imam sklenjeno pogodbo o za-

poslitvi s krajšim delovnim časom z dvema delodajalcema?

ZDR-1 daje možnost dogovora o krajšem delovnem času v

času trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas – torej v

primeru, ko ima delavec z delodajalcem sklenjeno pogodbo o

zaposlitvi za polni delovni čas.

10. Kdo krije razliko v plači in kdo plača prispevke?

Osnovno plačo v višini 90 odstotkov zneska osnovne plače

delavca za polni delovni čas izplača delodajalec. Prav tako

plača prispevke in davke od navedene osnove.

11. Kdo plača razliko v prispevkih za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje?

Skladno z določbo 158. člena Zakona o spremembah in do-

polnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

(ZPIZ-2O) se bo za ugotovitev pokojninske osnove plača, ki

jo je delavec prejel po 67. b členu ZDR-1, preračunala na pov-

prečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas, ter se bo

obdobje krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo

upoštevalo, kot da je delavec delal s polnim delovnim časom.

12. Kakšne so obveznosti delodajalca glede spremembe prija-

ve v zavarovanje?

Delodajalec delavca odjavi iz socialnih zavarovanj in ga po-

novno prijavi z zavarovalno podlago 122.

13. Ali se mi bo število dni letnega dopusta znižalo in ali bom

imel nižji regres?

Delavec ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot

delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega

zakona. Navedeno pomeni, da ima delavec pravico do regre-

sa za letni dopust v celotnem obsegu (peti odstavek 131. člena

v povezavi s 67. členom ZDR-1).

ZDR-1 določa, da letni dopust v posameznem koledarskem

letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela

delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega, mi-

nimalno število letnega dopusta delavca pa je odvisno od raz-

poreditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Na

takšen način se izenačuje dolžina dejanske odsotnosti z dela

zaradi izrabe letnega dopusta za delavce, ki imajo delovni čas

razporejen na različno število dni v tednu, saj se letni dopust

določa in izrablja v delovnih dnevih, kot dan letnega dopusta

pa se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega

časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot

delovni dan. Bistveno je torej, da se mora vsakemu delavcu

neodvisno od razporeditve delovnih dni v tednu zagotovi-

ti odsotnost zaradi letnega dopusta najmanj v obsegu štirih

koledarskih tednov na leto. Minimalno trajanje štirih tednov

se preračuna po številu delovnih dni v delovnem tednu, ki po

razporedu delovnega časa velja za posameznega delavca.

To pomeni, da ima delavec, ki ima petdnevni delovni teden,

pravico do minimalnega dopusta 20 dni, delavec, ki ima raz-

porejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni, delavec, ki

ima šestdnevni delovni teden pa 24 dni minimalnega letnega

dopusta.

14. Ali lahko dogovorim uveljavitev ukrepa že takoj ob sklenit-

vi pogodbe o zaposlitvi?

Spremembo pogodbe o zaposlitvi zaradi koriščenja ukrepa

80/90/100 lahko delavec in delodajalec predlagata in dogo-

vorita kadarkoli tekom trajanja delovnega razmerja za polni

delovni čas.

Vir: Povzeto po spletni objavi Ministrstva za delo, družino, social-

ne zadeve in enake možnosti z dne 28. 11. 2025. B.K.

Projekt »TRGOVINKO nas povezuje« soﬁnancirata Republika Slovenija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz ESS+. Projekt

se soﬁnancira iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in

spretnosti ter odzivni trg dela«, speciﬁčnega cilja ESO4.4 »Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter

zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganje za zdravje (ESS+).

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III ŽIVILA

Kaj določa zakonodaja EU o novih živilih?

V nadaljevanju vas seznanjamo s prejetim pojasnilom Ministrstva

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede zakonodaje EU o no-

vih živilih.

Pojasnilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

»Zakonodaja EU o novih živilih, posodobljena leta 2018, si pri-

zadeva zagotoviti varnost hrane, hkrati pa spodbujati inovacije

in tržno harmonijo. Kljub strogemu postopku odobritve, ki lahko

traja več kot 2 leti, se sooča s kritikami zaradi zaviranja inovacij

in slabšega položaja Evrope v primerjavi z regijami z bolj ﬂeksi-

bilnimi predpisi. Okvir uvaja kategorije za tradicionalna živila iz

tretjih držav in razlikuje izdelke na podlagi proizvodnih procesov,

kar zahteva temeljite ocene varnosti za odobritev trga. Pozivi k

reformi vključujejo učinkovitejše postopke in ocene na podlagi

tveganja, da bi pospešili odobritve in zmanjšali nepotrebne zah-

teve po podatkih.

Sistem EU za nova živila, ki je bil zasnovan za zagotavljanje var-

nosti hrane in varstva potrošnikov, je bil nedavno posodobljen, da

bi uravnotežili varnost, inovacije in usklajevanje trga.

Vendar pa je stroga narava tega postopka odobritve vir frustracij

za številne nosilce živilske dejavnosti, nekateri pa menijo, da ovira

inovacije in pušča Evropo v zaostanku pri razvoju novih izdelkov.

Dajanje novih živilskih sestavin na trg je zahtevna naloga. Posto-

pek prijave je dolgotrajen in zapleten, končna odobritev pa lahko

traja več mesecev. Nedavno poročilo je pokazalo, da je povpreč-

na čakalna doba za odobritev novega živila v EU več kot 2 leti in

pol.

Kaj so nova živila in kako so regulirana?

V EU so nova živila opredeljena kot katero koli živilo ali sestavina

živila, ki je ljudje v EU pred 15. majem 1997 niso uživali v znatni

meri.

Ta datum ustreza začetku veljavnosti prve Uredbe (ES) št. 258/97

o novih živilih in ostaja referenčna točka v okviru sedanjega okvi-

ra (Uredba (EU) 2015/2283), ki je bil sprejet leta 2015 in izveden

leta 2018.

Ta uredba določa, da mora vsako novo živilo opraviti strogo oce-

no varnosti in se lahko da na trg šele po uradni odobritvi Evropske

komisije.

Temeljno načelo živilske zakonodaje EU je, da nobeno živilo ne

sme biti dano na trg, če ni varno. Zato so nosilci živilske dejav-

nosti odgovorni za zagotavljanje varnosti svoje hrane. Potrošniki

na splošno pričakujejo ničelno tveganje, ko gre za varnost hrane.

Za trženje novega živila v EU mora biti živilo ali sestavina živila

vključena na pozitivni seznam Evropske komisije, znan kot se-

znam Unije novih živil. Ta dokument je pravno zavezujoč seznam

vseh odobrenih novih živil, ki so prestala celovito oceno varnosti.

Ključne spremembe

Zakonodajni okvir iz leta 2018 je posodobil 20 let staro uredbo, ki

ni bila spremenjena od njenega nastanka leta 1997.

Pred veljavno uredbo so bila vsa nova živila obravnavana kot ena

kategorija. Nova klasiﬁkacija vključuje ločeno kategorijo za nova

živila, ki se uživajo zunaj EU, imenovano tradicionalna živila iz

tretje države.

Tradicionalno živilo iz tretje države je opisano kot živilo, ki je novo

v EU, vendar ima v svoji državi izvora vsaj 25-letno varno zgodo-

vino uživanja. Namen te razlike je poenostaviti postopek dajanja

teh vrst živil na trg, če se dokaže, da so varna.

Okvir je uvedel tudi nove kategorije živil, vključno z žuželkami

in mikroalgami, ter živila, proizvedena z novimi proizvodnimi

postopki, kot je meso, gojeno v celičnih kulturah, ter živila z no-

vimi molekularnimi strukturami, kot so na primer inženirski na-

nomateriali.

Leta 2021 je bil uveden še en pogoj, ki določa, da morajo vlaga-

telji, ki naročajo ali izvajajo študije v podporo vlogi za novo živilo,

o tem nemudoma obvestiti EFSA (Evropska komisija za varnost

hrane). Neizpolnjevanje teh obveznosti obveščanja lahko povzro-

či neveljavnost vloge ali zamude v postopku ocene tveganja.

V zadnjih letih so bili uvedeni tudi novi ukrepi za povečanje pre-

glednosti in proaktivnega razkritja, skupaj s strožjimi zahtevami

glede zaupnosti. V skladu s posodobljeno zakonodajo mora EFSA

proaktivno razširjati določene informacije (vključno z znanstveni-

mi rezultati in podatki), podporne podatke za vloge in povzetke

vseh nasvetov pred oddajo vloge.

Zahteva glede zaupnosti pomeni, da morajo vlagatelji predložiti

tako zaupno različico svoje vloge kot tudi nezaupno različico z

zasebnimi podatki, ki so bili zakriti. EFSA vsako zahtevo za zaup-

nost oceni individualno. Če je zahteva zavrnjena, se po uveljavitvi

odločitve EFSA objavi posodobljena nezaupna različica.

Sodobne proizvodne metode lahko spremenijo status novega

živila

Živila, proizvedena s sodobnimi proizvodnimi metodami, kot je

mikrobna fermentacija, lahko spremenijo tudi status nekaterih

živil in sestavin živil.

Na primer, L-teanin, pridobljen iz zelenega čaja (Camellia si-

nensis), ima dobro dokumentirano zgodovino varnega uživanja

in se ne šteje za novega. Vendar pa se L-teanin, ki se proizvaja s

kemično sintezo ali mikrobno fermentacijo, šteje za novega, saj

nima več skupnega zgodovinskega konteksta uporabe.

To je zato, ker sestavine ne opredeljuje le njena kemična identi-

teta, temveč tudi njen vir in proizvodni proces. Sprememba pro-

izvodne metode ali vhodne snovi lahko povzroči novo sestavino

z drugačnim regulativnim statusom. Tudi če je molekula kemično

identična, lahko proizvodni proces vpliva na proﬁl nečistoč, stere-

okemijo ali ostanke snovi, kar lahko posledično vpliva na varnost.

Posledično se te alternativne oblike obravnavajo kot nova živila,

ki zahtevajo predhodno dovoljenje za promet.

Primera živilskih sestavin, ki so kljub dolgi zgodovini uživanja raz-

vrščene kot nove, sta zeaksantin, če je pridobljen sintetično, in

kvercetin, če je ekstrahiran iz drevesa Dimorphandra mollis.

Vložitev vloge za novo živilo

Za vložitev vloge za novo živilo ali živilsko sestavino morajo nosil-

ci živilske dejavnosti izpolniti podrobno dokumentacijo in jo pre-

dložiti Evropski komisiji. Ko je potrjena, jo posredujejo v EFSA v

znanstveno oceno varnosti.

EFSA je ustvarila številne obrazce za nasvete pred oddajo vlog, ki

podpirajo nosilce živil pri njihovih vlogah. Te smernice so razvile

EFSA in organizacije, kot je na primer Evropska agencija za ke-

mikalije. Ti dokumenti, ki jih je več kot 50, zagotavljajo smernice

o vrsti in ravni dokazov, potrebnih za izpolnitev zahtev glede do-

kazovanja varnosti snovi, ki se dajejo na trg EU v okviru sistema

novih živil.

Zahteve za vsako vlogo se razlikujejo glede na zadevno sestavi-

no, pri čemer je za novo, nedokumentirano novo živilo običajno

potrebnih več podrobnosti. Vendar mora biti dokumentacija v

vseh primerih celovita in znanstveno utemeljena ter mora vsebo-

vati toksikološke študije, podatke o hranilni vrednosti, zgodovino

uporabe in opis proizvodnega procesa.

EFSA nato oceni, ali je novo živilo varno in ali ni prehransko slabše

WWW.TZSLO.SI

od živila, ki naj bi ga nadomestilo. Pravno se pričakuje, da bo

EFSA svoje znanstveno mnenje podala v 9 mesecih po prejemu

veljavne dokumentacije.

Tako kot pri predpisih o zdravstvenih trditvah, Evropska komisija

nato oceni znanstveno mnenje EFSA in skupaj z državami člani-

cami sprejme končno odločitev o tem, ali bo živilo dodano na se-

znam Unije odobrenih novih živil.

Za standardna nova živila ta postopek običajno traja približno 2

leti od elektronske predložitve do končne odločitve. Nasprotno

pa so tradicionalna živila iz tretjih držav lahko odobrena že v 4 do

9 mesecih, kar odraža hitrejši postopek za izdelke z zgodovino

varne uporabe zunaj EU. Vendar pa lahko postopek včasih tra-

ja veliko dlje, nekateri vlagatelji čakajo na končno odločitev tudi

do 6 let. Ti podaljšani roki so pogosto posledica tega, da morajo

vlagatelji zbrati in predložiti dodatne podatke, ki jih lahko EFSA

zahteva po lastni presoji.

Posledice uporabe nedovoljenega novega živila v prehran-

skem dopolnilu

V EU je nosilec živilske dejavnosti zakonsko odgovoren za zago-

tovitev, da se v izdelku, ki je dan na trg, ne uporablja nobeno

nedovoljeno novo živilo. Ta odgovornost velja enako za proizva-

jalce, uvoznike in distributerje prehranskih dopolnil in drugih živil.

Evropski organi spremljajo izdelke na trgu glede neskladnosti.

Če se odkrije nezakonit izdelek, lahko ti organi izdajo javna ob-

vestila o opozorilih prek sistema hitrega obveščanja za živila in

krmo (RASFF), platforme na ravni EU, ki se uporablja za izmenjavo

informacij o neskladnih ali potencialno nevarnih živilih v državah

članicah.

Če oblasti ugotovijo, da izdelek vsebuje nedovoljeno novo živilo,

je najbolj neposredna posledica umik ali odpoklic izdelka s trga.

Podjetje se lahko zaradi tega sooči tudi s strožjim nadzorom.

Nadaljnje sankcije so odvisne od nacionalnih sistemov izvrševa-

nja, saj je vsaka država članica odgovorna za izvajanje in spre-

mljanje skladnosti z zakonodajo EU o živilih. To lahko vključuje

upravne globe, formalna opozorila ali v hujših ali ponavljajočih se

primerih kazenski pregon.

Poleg regulativnih ukrepov se lahko podjetja soočijo tudi s ko-

mercialnimi posledicami, kot so izguba zaupanja trgovcev na

drobno, škoda za ugled blagovne znamke in zamude pri prihod-

njih lansiranjih izdelkov.

Živilska zakonodaja EU - pomoč ali ovira?

Kljub nedavnim posodobitvam je evropski regulativni sistem za

nova živila še vedno deležen kritik, da je prepočasen in preveč

omejujoč. Čeprav ima sistem svoje prednosti, kot so strog, znan-

stveno utemeljen pristop pa tudi neodvisnost in preglednost,

lahko po mnenju nekaterih strokovnjakov iz industrije nenamerno

upočasni inovacije in omeji agilnost evropske živilske industrije.

Ta previden pristop, čeprav varuje javno zdravje, ustvarja viso-

ke vstopne ovire za manjša podjetja in zagonska podjetja. Poleg

tega Evropo postavlja v konkurenčno slabši položaj v primerjavi z

regijami z bolj sorazmernimi ali prilagodljivimi regulativnimi siste-

mi, kot so ZDA, Avstralija in Nova Zelandija ali deli Azije, ki so bolj

ugodne za inovacije v zgodnji fazi.

Na primer, Singapurska agencija za hrano (SGA) je leta 2020 odo-

brila prodajo gojenega, laboratorijsko vzgojenega mesa, vendar

EU te izdelke še vedno ocenjuje. Poleg tega izdelki s kanabidio-

lom CBD, namenjeni za oralno uživanje, v EU ostajajo nedovolje-

ni, kljub temu da je Evropska komisija prejela več kot 200 vlog za

CBD kot novo živilo. Medtem so izdelki s CBD v Združenem kra-

ljestvu legalni, če so v skladu s predpisi o varnosti in označevanju.

Prihodnost regulativnega sistema novih živil

Prihodnost regulativnega sistema za nova živila je negotova,

zlasti glede na naraščajoči pritisk, s katerim se EFSA in Evropska

komisija soočata s strani industrijskih skupin, da bi proces postal

učinkovitejši.

Da bi Evropo postavil na enako raven s preostalim svetom, stro-

kovnjaki iz industrije priporočajo, naj EFSA uvede 2 ključni strate-

giji: ponujanje uradnih posvetovanj pred oddajo vloge, da bi imeli

prijavitelji jasnost glede zahtev, ter natančnejšo opredelitev vloge

Evropske komisije in držav članic pri sprožitvi ocen EFSA.

Po sedanji uredbi se morajo Evropska komisija in države člani-

ce odločiti, ali je ocena EFSA potrebna ali ne. Trenutno se ocene

EFSA zahtevajo sistematično, tudi za sestavine, ki očitno ne pred-

stavljajo varnostnih pomislekov. Bolj niansiran proces odločanja,

ki temelji na tveganju, s strani Komisije in držav članic, bi pomagal

preprečiti nepotrebne ocene EFSA in pospešil odobritve za nova

živila z nizkim tveganjem.

Ker se živilski sistem EU še naprej razvija, bo pomembno upošte-

vati tudi dejavnosti glede novih živil v drugih državah in regijah.

Združeno kraljestvo bo pri tem služilo kot posebej zanimiv primer,

saj krmari v novem pravnem okolju brez omejitev, ki bi jih nala-

gala EU.«

Vir: Povzeto po prejetem pojasnilu Ministrstva za kmetijstvo, goz-

darstvo in prehrano z dne 2. 12. 2025. M.L., K.F.

III IZOBRAŽEVANJE

Razpis za opravljanje poslovodskega izpita za pridobitev naziva Trgovski poslovodja /

Trgovska poslovodkinja za leto 2026

Trgovinska zbornica Slovenije v skladu z Zakonom o poklicnem

in strokovnem izobraževanju (UL RS, št. 79/06, 68/17, 46/19 in

53/24), Pravilnikom o delovodskih in poslovodskih izpitih (UL RS,

št. 68/09), odločbo Ministrstva za šolstvo in šport o podelitvi javne-

ga pooblastila za izvajanje nalog socialnih partnerjev na področju

poklicnega in strokovnega izobraževanja na področju trgovinske

dejavnosti z dne 24.4. 2007 in izpitnim katalogom za poslovodski

izpit za pridobitev naziva trgovski poslovodja/poslovodkinja, ob-

javlja razpis za opravljanje poslovodskega izpita za pridobitev

naziva »Trgovski poslovodja/Trgovska poslovodkinja«.

Prva prijava na poslovodski izpit: Kandidat, ki se želi prvič pri-

javiti k opravljanju kateregakoli dela poslovodskega izpita, mora

osebno izpolniti prvo prijavo k opravljanju izpita na Trgovinski

zbornici Slovenije, Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana oziroma

lahko s soglasjem kandidata prijavo opravi tudi predstavnik pod-

jetja, kjer je kandidat zaposlen. Prva prijava je možna skozi ce-

lotno leto in je brezplačna.

Pogoji za vpis:

K opravljanju poslovodskega izpita se lahko prijavi oseba, ki iz-

polnjuje sledeča pogoja:

 ima IV. raven izobrazbe,

 ima vsaj 3 leta delovnih izkušenj v trgovinski dejavnosti.

K prvi prijavi je kandidat dolžan priložiti zahtevana dokazila, s ka-

terimi dokazuje, da izpolnjuje pogoje za pristop k poslovodskemu

izpitu:

 overjeno kopijo spričevala zadnjega letnika,

 overjeno kopijo diplome ali zaključnega spričevala,

WWW.TZSLO.SI

T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Barbara Krivic, Nika Pečevnik in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov (delno ali v celoti)

je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska zbornica Slovenije,

Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027 8921 404 pri OTP

banki d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo plačuje 5 % davek

na dodano vrednost.

 overjeno kopijo delovne knjižice oziroma izpis iz ZPIZ o ob-

dobjih zavarovanja v RS po 1.1.2009: http://www.zpiz.si/,

 overjeno kopijo pogodbe o zaposlitvi, iz katere je razvidno, da

ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju trgovinske de-

javnosti ali v primeru delovnih izkušenj, pridobljenih v okviru

dela na podlagi študentske napotnice, verodostojne listine, iz

katerih sta razvidna čas opravljanja dela in zahtevnost dela.

Pri izkazovanju delovnih izkušenj na področju trgovinske de-

javnosti morajo kandidati za pristop k poslovodskemu izpitu

z ustreznimi dokumenti (npr. delovna knjižica, pogodba o

zaposlitvi, potrdilo delodajalca, potrdilo delodajalca o obse-

gu in zahtevnosti opravljenega dela na podlagi študentske

napotnice ter o času, v katerem je konkretna oseba navedeno

delo opravljala, študentska napotnica, izpis opravljenega štu-

dentskega dela s strani študentskega servisa) izkazati, da so

pridobili strokovne izkušnje na delovnih področjih trgovinske

dejavnosti (na primer delo kandidata na področju prodaje, na-

bave, delo s strankami, itd.).

Po opravljeni prvi prijavi se mora kandidat pisno prijaviti za opra-

vljanje nadaljnjih izpitov. Prijavnico, ki jo dobi na Trgovinski zbornici

Slovenije ali na spletni strani https://www.tzslo.si/sl/izobrazevanje-

-javno-pooblastilo/poslovodski-izpit, mora poslati z vsemi podatki,

ki so na njej zahtevani, na naslov: Trgovinska zbornica Slovenije,

Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana ali po e-pošti: info@tzslo.si.

IZPITNI ROKI ZA LETO 2026

PRAKTIČNI DEL IZPITNI ROKI PRIJAVNI ROKI CENA/EUR

Seminarska naloga z zagovorom

6. 1. 2026

7. 4. 2026

1. 9. 2026

7. 12. 2025 do 22. 12. 2025

8. 3. 2026 do 23. 3. 2026

2. 8. 2026 do 17. 8. 2026

40,20 €

Uporaba elektronskega poslovanja

20. 1. 2026

21. 4. 2026

15. 9. 2026

21. 12. 2025 do 5. 1. 2026

22. 3. 2026 do 6. 4. 2026

16. 8. 2026 do 31. 8. 2026

40,20 €

Poslovno komuniciranje v tujem jeziku

3. 2. 2026

5. 5. 2026

29. 9. 2026

4. 1. 2026 do 19. 1. 2026

5. 4. 2026 do 20. 4. 2026

30. 8. 2026 do 14. 9. 2026

40,20 €

Osnove statistike

17. 2. 2026

19. 5. 2026

13. 10. 2026

18. 1. 2026 do 2. 2. 2026

19. 4. 2026 do 4. 5. 2026

13. 9. 2026 do 28. 9. 2026

40,20 €

Poslovna matematika

3. 3. 2026

2. 6. 2026

27. 10. 2026

1. 2. 2026 do 16. 2. 2026

3. 5. 2026 do 18. 5. 2026

27. 9. 2026 do 12. 10. 2026

40,20 €

STROKOVNO – TEORETIČNI DEL IZPITNI ROKI PRIJAVNI ROKI CENA/EUR

Poznavanje blaga

6. 1. 2026

7. 4. 2026

1. 9. 2026

7. 12. 2025 do 22. 12. 2025

8. 3. 2026 do 23. 3. 2026

2. 8. 2026 do 17. 8. 2026

40,20 €

Gospodarsko poslovanje

s trženjem

20. 1. 2026

21. 4. 2026

15. 9. 2026

21. 12. 2025 do 5. 1. 2026

22. 3. 2026 do 6. 4. 2026

16. 8. 2026 do 31. 8. 2026

40,20 €

Računovodstvo z osnovami poslovnih

ﬁnanc

3. 2. 2026

5. 5. 2026

29. 9. 2026

4. 1. 2026 do 19. 1. 2026

5. 4. 2026 do 20. 4. 2026

30. 8. 2026 do 14. 9. 2026

40,20 €

Psihologija prodaje

17. 2. 2026

19. 5. 2026

13. 10. 2026

18. 1. 2026 do 2. 2. 2026

19. 4. 2026 do 4. 5. 2026

13. 9. 2026 do 28. 9. 2026

40,20 €

Trgovinska zakonodaja

3. 3. 2026

2. 6. 2026

27. 10. 2026

1. 2. 2026 do 16. 2. 2026

3. 5. 2026 do 18. 5. 2026

27. 9. 2026 do 12. 10. 2026

40,20 €

PEDAGOŠKO – ANDRAGOŠKI DEL IZPITNI ROKI PRIJAVNI ROKI CENA/EUR

Pedagoško – andragoški del

17. 3. 2026

16. 6. 2026

10. 11. 2026

15. 2. 2026 do 2. 3. 2026

17. 5. 2026 do 1. 6. 2026

11. 10. 2026 do 26. 10. 2026

201,00 €

POSLOVODNO – EKONOMSKI DEL IZPITNI ROKI PRIJAVNI ROKI CENA/EUR

Poslovodno – ekonomski del

24. 3. 2026

23. 6. 2026

17. 11. 2026

22. 2. 2026 do 9. 3. 2026

24. 5. 2026 do 8. 6. 2026

18. 10. 2026 do 2. 11. 2026

201,00 €;

za dva izpita:

80,38 €

N.P.