ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

Spoštovani člani!

Naj vam prihajajoče leto

prinese obilo ustvarjalnih idej

ter uspešnih in čudežnih trenutkov.

Prijetne praznične dni in

srečno v letu 2026

vam želi

strokovna ekipa

Trgovinske zbornice Slovenije

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 20. december 2025, št. 36/25

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Srečno 2026! Srečno 2026! Srečno 2026! Srečno 2026! Srečno 2026!

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III IZ DELA ZBORNICE

15. (razširjena) seja Upravnega odbora TZS – 10. december 2025

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je na seji Upravnega odbora

TZS dne 10. 12. 2025 z dr. Urošem Svetetom, direktorjem Urada

Vlade RS za informacijsko varnost, opravila razpravo o novem Za-

konu o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki v slovenski pravni red

prenaša evropsko direktivo NIS 2. TZS poziva k sorazmerni imple-

mentaciji zakona, ki slovenskim trgovcem ne bo povzročala ne-

upravičenih obremenitev ali slabšega konkurenčnega položaja.

Zakon v Prilogi I opredeljuje naslednje visoko kritične sektorje:

energija, promet, bančništvo, infrastruktura ﬁnančnega trga, zdrav-

je, pitna voda, odpadna voda, digitalna infrastruktura, upravljanje

storitev IKT, javna uprava in vesolje. Subjekti v teh sektorjih, ki iz-

polnjujejo kriterije glede velikosti, so podvrženi najvišjim zahtevam

tako s stroškovnega, administrativnega kot organizacijskega vidi-

ka. Gre za sektorje, ki jih določa kot visoko kritične tudi evropska

zakonodaja. TZS se strinja s sistemsko ureditvijo kibernetske var-

nosti v navedenih sektorjih in vključitvijo ključnih deležnikov glede

na njihovo velikost oziroma pomen v sektorju. Člani Upravnega

odbora TZS so v razpravi na omenjeni seji izpostavili problematiko

interpretacije zakona, ko bi trgovska podjetja v maloprodaji zgolj

zaradi sončnih panelov na strehah ali električnih polnilnih mest na

parkiriščih morala izpolnjevati zahteve za visoko kritični sektor,

čeprav trgovina na drobno kot sektor vanj sicer ne spada.

Na zbornici ocenjujemo, da so tovrstne zahteve za trgovce ne-

sorazmerne in v nekaterih primerih neizvedljive. Izpostavljamo

pomen pravilne implementacije evropskih direktiv, ki slovenskim

podjetjem ne bo povzročala slabšega konkurenčnega položaja, in

predlagamo, da se pri opredelitvi bistvenega subjekta upošteva

glavna dejavnost družbe, kot je to po razpoložljivih informacijah

predvideno v Avstriji. Predsednica TZS mag. Mariča Lah je še

enkrat več opozorila, da Slovenija evropske direktive pogosto

prenaša v pravni red prekomerno, člani upravnega odbora pa so

izrazili pomisleke glede skladnosti prenosa evropske direktive v

slovenski pravni red glede na izkušnje v drugih državah članicah

EU. Kot so povedali člani tudi Hrvaška na tem področju za trgovi-

no ne predvideva takšnih zahtev.

Direktor urada dr. Uroš Svete je na seji pojasnil, da zakon teme-

lji na izkušnjah in posledicah kibernetskih napadov, ki na globalni

ravni povzročajo ogromno škodo. Opozoril je, da je vrsta malih in

srednjih podjetij zaradi stroškov kibernetskih napadov že pristala

v stečaju. Slovenija je sicer zamujala pri prenosu direktive, ven-

dar po sprejemu zakona spada med tisto polovico držav članic,

ki so jo doslej že prenesle v svoj pravni red. Na Uradu so sicer

naklonjeni nadaljnji razpravi o zakonu ter jasnemu spremljanju iz-

vajanja zakona v praksi skozi redna srečanja, ocene in izvajanje,

podana pa je bila tudi informacija, da aktualno na EU ravni poteka

priprava sprememb NIS 2 direktive, v okviru t.i. Omnibusov za po-

enostavitve evropske zakonodaje.

V razpravi so bila s strani TZS podana tudi nekatera konkretna

vprašanja. Postavljeno je bilo vprašanje o smiselnosti določanja

sektorjev, v kolikor se pri interpretaciji zakonodaje ne upoštevajo

ustrezno in se zajema subjekte, ki velikostne kriterije dosegajo

v drugih dejavnostih. Nadalje, ali se v primeru, da ima podjetje

več odgovornih oseb, lahko obveznega usposabljanja na Uradu

udeleži le odgovorna oseba podjetja, ki je pristojna za področje

kibernetske varnosti, ali se mora teh usposabljanj obvezno ude-

ležiti celotno vodstvo podjetja. Opozorjeno je bilo, da se v praksi

nejasnosti pojavljajo tudi pri kriterijih za velikost podjetja. NIS 2

direktiva namreč navaja, da so bistveni subjekti tisti iz Priloge I

(visoko kritični sektorji), ki presegajo zgornje, na EU ravni določe-

ne meje za srednja podjetja, medtem ko iz slovenskega zakona

ta kriterij ni jasen, oziroma gredo pojasnila urada v smeri, da so v

te obveznosti vključena tudi srednja podjetja, ki se na zbornico že

obračajo s konkretnimi vprašanji.

Konkurenčni pogoji na enotnem evropskem trgu

Problematika razvrščanja subjektov v energetski sektor je pred-

met razprav tudi na evropski ravni. Pomočnik direktorja urada

Kory Golob je pojasnil, da so morebitne spremembe direktive od-

visne od Evropske komisije, ki bi lahko dopustila višjo mero pro-

žnosti pri prenašanju v pravni red držav članic. Urad pri zasnovi

zakona ni posegal v gospodarski del, kot ga določa direktiva, saj

ta akt obravnava notranji trg Evropske unije (EU) kot enoten pros-

tor, z namenom zagotavljanja primerljivih pogojev za vse gospo-

darske subjekte v Uniji in preprečiti izkrivljanje konkurence zaradi

različnih nacionalnih standardov. Če bodo druge države članice

uspele prenesti blažje oblike direktive, ki jih bo potrdila Evropska

komisija, ima Slovenija po besedah pomočnika direktorja urada

utemeljen argument, da se ponovno pregleda implementacija te

direktive v Sloveniji, skupaj s komisijo.

Navajamo, da področje kibernetske varnosti na TZS postavljamo

med prioritetne vsebine za vsa podjetja za večanje njihove odporno-

sti na potencialne incidente, še naprej bomo, tako kot smo to počeli

že doslej, tudi v okviru regijskih srečanj s člani, to tematiko vključe-

vali v vse naše dogodke. Ob navedenem bo TZS pozorno spremljala

implementacijo zakonodaje v drugih državah članicah EU.

Vodilo TZS ostaja, da slovenski trgovci ne smejo biti v slabšem po-

ložaju kot njihovi konkurenti. Če se bo izkazalo, da druge članice

uvajajo prožnejše rešitve, bomo na to opozorili vse pristojne or-

gane in vztrajali na ustrezni prilagoditvi slovenskih pogojev, tudi

preko Omnibusov. Pravična konkurenca na enotnem evropskem

trgu je pogoj za preživetje in poslovanje tudi naših podjetij, zato

bo zbornica pri tem dosledno zasledovala interese slovenske tr-

govine, tudi preko predvidenih zakonodajnih sprememb, ki se na

EU ravni že pripravljajo v okviru t.i. Omnibusov.

POMEMBNO!

Rok za samoregistracijo zavezancev po ZInfV-1 je 19. de-

cember 2025. Članom, ki so ob uveljavitvi ZInfV-1 izpolnjevali

merila za zavezance iz 6. (zavezanci) in 7. člena (bistveni in

pomembni subjekti) ZInfV-1, predlagamo, da pravočasno op-

ravijo samoregistracijo ter se v primeru dvomov ali vprašanj

obrnejo na strokovno službo TZS ali pa neposredno na Urad

RS za informacijsko varnost.

V razpravi na seji so člani Upravnega odbora TZS obravnavali tudi

predlog SDTS za oblikovanje izhodišč in začetek pogajanj za novo

Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, ki ga je TZS

prejela dne 1. 12. 2025. Po izmenjavi stališč in mnenj, upoštevajoč

tudi primerljivo poslovno prakso v državah članicah EU, predvsem

pa tudi na podlagi primerjav o višini stroškov dela ter vsebinah na

delovnopravnem področju, ki izhajajo iz evropskih direktiv ter na-

cionalnih zahtev, so člani predlagali nadaljnje aktivnosti zbornice

na tem področju.

Po obravnavi vsebinskih točk na seji po predlaganem dnevnem

redu so člani Upravnega odbora TZS med drugim sprejeli tudi

naslednje sklepe:

1. Sprejme se zapisnik in realizacija sklepov 14. (razširjene)

seje Upravnega odbora TZS z dne 7. 10. 2025.

2. Upravni odbor TZS sprejema predlog Poročila o delu in ﬁ-

nančno poročilo Trgovinske zbornice Slovenije za razdobje

januar – oktober 2025, kot izhaja iz gradiva za sejo.

WWW.TZSLO.SI

3. Na podlagi 10. alineje točke 5.3.1. in prvega odstavka toč-

ke 5.6. Statuta Trgovinske zbornice Slovenije z dne 24. 3.

2010, Upravni odbor TZS za izvršno direktorico Trgovinske

zbornice Slovenije za obdobje od 19. 12. 2025 do 19. 12.

2030 imenuje Mijo Lapornik, univ. dipl. ekon.

Mija Lapornik je ob ponovnem imenovanju na položaj izvršne di-

rektorice Trgovinske zbornice Slovenije povedala, da si bo skupaj

s predsednico TZS mag. Maričo Lah ter s strokovno zbornično

ekipo tudi v novem mandatu še naprej prizadevala za čim bolj us-

pešno uveljavljanje interesov trgovinske dejavnosti in skupnih in-

teresov članov zbornice. TZS bo tako še naprej ostala ključni glas

in institucija, ki bo zagovarjala interese trgovcev v slovenskem

in širšem regijskem ter mednarodnem prostoru na vseh ravneh.

mag. Mariča Lah, l. r.

Predsednica TZS

III SPLOŠNA ZAKONODAJA

Zadnja informacija - CSRD in CS3D

Obveščamo vas, da sta Evropski parlament in Svet dne 8. 12.

2025 dosegla dogovor glede Omnibus I predlogov v zvezi z

CSRD (Direktiva glede poročanja podjetij o trajnosti) in CS3D

(Direktiva o skrbnem pregledu glede trajnosti).

Ključno CSRD:

 povišanje pragu za poročanje: 1.000 zaposlenih in 450 mili-

jonov EUR čistega prihodka ter izključitev MSP iz poročanja;

 manjša podjetja, z manj kot 1.000 zaposlenimi naj bi bila »zašči-

tena« pred prenosom odgovornosti (shifting responsibility) za

poročanje, saj jim dogovor omogoča, da zavrnejo posredova-

nje/poročanje informacij, ki presegajo prostovoljne standarde;

 zahtevano naj bi bilo le omejeno mnenje o zanesljivosti (limi-

ted assurance) za CSRD poročila;

 Komisija naj bi ustvarila spletni portal, ki bo vseboval osnutke

vzorcev in navodila za EU/nacionalno poročanje.

Ključno CS3D:

 povišanje pragu za poročanje: 5.000 zaposlenih in 1,5

milijarde EUR čistega prihodka;

 spremembe na področju prepoznavanja in ocenjevanja nega-

tivnih vplivov: družbe naj bi se tako osredotočile na področja

kjer je najverjetneje, da bi v njihovi verigi dejavnosti prišlo do

negativnih vplivov; družbam naj ne bi bilo potrebno izvajati

poglobljenih ocenjevanj lastnega vpliva, pač pa naj bi zados-

toval bolj generalen pristop;

 obveznost podjetij, da sprejmejo in uveljavijo načrt za prehod

za blažitev podnebnih sprememb naj bi bil odstranjen;

 rok za nacionalni prenos naj bi bil podaljšan na 26. 7. 2028,

rok za izpolnjevanje obveznosti pa na julij 2029.

Dogovor morata sedaj oba organa še formalno sprejeti, preden

sprememba uredbe stopi v veljavo. Evropski parlament naj bi

predlog obravnaval na plenarni seji dne 16. 12. 2025, čemur

bo sledila objava v Uradnem listu EU (predvidoma še letos,

ali v začetku novega leta). O nadaljnjih spremembah vas bomo

sproti obveščali. M.G.

Izvzetje zimskega regresa iz izvršbe

V nadaljevanju vas seznanjamo s prejetim odgovorom Ministrstva

za pravosodje na vprašanje TZS glede možnosti izvršbe na zimski

regres.

Pojasnilo Ministrstva za pravosodje

»Z vašim elektronskim sporočilom, ki nam ga je Ministrstvo za

delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odstopilo v re-

ševanje v delu, ki se nanaša na Zakon o izvršbi in zavarovanju,

ste zaprosili za pojasnilo, ali je možna izvršba na zimski regres.

V nadaljevanju v skladu s pristojnostmi Ministrstva za pravosodje

podajamo naslednje pojasnilo.

Pravico do zimskega regresa določa Zakon o pravici do zimskega

regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem

normiranih odhodkov (ZPZR). V skladu z 32. členom Zakona o iz-

vršbi in zavarovanju (ZIZ) je lahko predmet izvršbe za poplačilo

denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziro-

ma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe ozi-

roma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena.

ZPZR ne predvideva izvzetja zimskega regresa iz izvršbe, prav

tako tega ne določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zimski re-

gres kot dohodek iz delovnega razmerja, namreč ni vključen med

prejemki, izvzetimi iz izvršbe po ZIZ (gre za prejemke, na katere

sploh ni mogoče poseči z izvršbo; 101. člen ZIZ). ZIZ pa v 102. členu

ureja tudi prejemke, na katere je mogoče poseči v omejenem ob-

segu. Gre za denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja

dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, tako da je

na te prejemke z izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tre-

tjin, vendar tako, da dolžniku pri izvršbi navadnih terjatev ostane

znesek v višini 76 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimal-

no plačo (v letu 2025 je višina minimalne plače 1.277,72 evra, 76 %

minimalne plače pa je 971,07 evra), pri izterjavi privilegiranih terja-

tev, kot na primer terjatve iz naslova zakonite preživnine, pa mora

dolžniku ostati nižji znesek, in sicer 50 % minimalne plače (638,86

evra). Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo

mora preživljati po zakonu, pa mora dolžniku ostati tudi znesek v

višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja po merilih,

ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za do-

delitev denarne socialne pomoči. Zimski regres torej ni izvzet iz

izvršbe, se pa nanj lahko poseže v omejenem obsegu v skladu s

102. členom ZIZ. Dodajamo še, da se omejitev izvršbe upošteva

tako, da mora dolžniku v mesecu, v katerem je dodatek izplačan,

iz naslova skupnega zneska prejemkov ostati najmanj znesek v

višini 76 % oziroma 50 % minimalne plače, in dodatni zneski v

primeru preživljanja družinskih članov kot je opisano zgoraj.«

Vir: Povzeto po odgovoru Ministrstva za pravosodje, številka 007-

3/2025-2030-83 z dne 9. 12. 2025. M.L., B.K.

Pojasnila Finančne uprave RS glede prodajnih avtomatov za prodajo blaga in pošiljanja

podatkov o prodaji nadzornemu organu

Dne 1. januarja 2026 se začneta uporabljati Zakon o spremem-

bah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov

(ZDavPR-C; UL RS, št. 100/24 z dne 26. 11. 2024) in Pravilnik o

spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona

o davčnem potrjevanju računov (UL RS, št. 15/25 z dne 12. 3.

2025), ki sta prinesla spremembe na področju prodaje blaga s

prodajnimi avtomati oziroma obveznost sporočanja podatkov o

prodaji prek avtomata nadzornemu organu.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

Glede na vprašanja članov s tega področja, vas seznanjamo, da

je Finančna uprava RS posodobila dokument FURS – Davčne

blagajne in davčno potrjevanje računov, (podrobnejši opis, 3.

izdaja, september 2025; v nadaljevanju: gradivo FURS), ki je do-

stopen tudi preko spletne strani TZS. Navedeno gradivo FURS je

dopolnjeno med drugim tudi s poglavjem 9. 9. – Prodaja blaga in

storitev preko avtomata – velja od 1. 1. 2026. Kot izhaja iz navede-

nega gradiva FURS, se s spremembo ZDavPR vzpostavlja enotni

sistem poročanja za vse vrste avtomatov, s čimer se zasleduje

načelo enake obravnave vseh davčnih zavezancev.

V nadaljevanju objavljamo pregled bistvenih sprememb od 1. 1.

2026 dalje, ob upoštevanju vidika izdajanja računa, tako da je

podan pregled nad obema možnima situacijama.

Bistvene spremembe glede poročanja davčnemu organu o

prodaji blaga ali storitev preko avtomatov z gotovinskim pla-

čilom (opredeljeno v ZDavPR):

AVTOMATI do 31. 12. 2025

Avtomat za

prodajo blaga

Ni obveznosti izdaje in davčnega potrjevanja

računov v skladu z ZDavPR (če račun izda, ga ni

obvezno davčno potrditi, lahko pa se ga davčno

potrdi), če davčni zavezanec zagotavlja podatke o

prodaji s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga

opravi najmanj enkrat mesečno.

Avtomat za

prodajo storitev

Zavezanec ima obveznost izdaje in davčnega

potrjevanja računov v skladu z ZDavPR.

AVTOMATI od 1. 1. 2026

Avtomat za

prodajo blaga

ali storitev, ki

izdaja račune

Ker se za prodano blago ali storitev prek avtomatov

za plačilo z gotovino izda račun, ki mora biti v

skladu z ZDDV-1, ima zavezanec tudi obveznost

davčnega potrjevanja računov v skladu z ZDavPR.

Avtomat za

prodajo blaga

ali storitev, ki

ne izdaja

računov

Za prodano blago ali storitev prek avtomatov za

plačilo z gotovino avtomat ne izdaja računov, zato

morajo zavezanci najpozneje v trenutku, ko je

prodaja blaga ali storitev prek avtomata opravljena

in prejeto plačilo, davčnemu organu v elektronski

obliki po elektronski poti, sporočiti podatke o

prodaji (v zakonu so navedene izjeme, za katere ni

treba sporočati podatkov o prodaji blaga in storitev

preko avtomatov – glej poglavje 9.9.1).

Obveznost sporočanja podatkov o prodaji prek avtomata

Zavezanec za izvajanje postopka sporočanja podatkov o prodaji

prek avtomatov (v nadaljevanju: zavezanec za sporočanje) je

zavezanec, za katerega velja izjema od obveznosti izdajanja

računov za prodajo blaga ali storitev prek avtomatov v skladu z

ZDDV-1. Zavezanec za sporočanje mora najpozneje v trenutku, ko

je prodaja blaga ali storitev prek avtomata opravljena in prejeto

plačilo, davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti

sporočiti podatke o prodaji.

Zavezanec za sporočanje, ki za prodajo blaga ali storitev preko

avtomatov za plačilo z gotovino izdaja račune v skladu z določili

ZDDV-1, je dolžan račun davčno potrditi v skladu z določili ZDavPR.

Avtomati, za katere ne velja obveznost sporočanja podatkov o

prodaji, so:

1. menjalni avtomati za prodajo žetonov;

2. avtomati za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in sto-

ritev, za dobave blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske

in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določa zakon, ki ureja

dohodnino, ki so oproščene obračunavanja DDV v skladu s

94.k členom ZDDV-1, ter za dobave izdelkov malega obsega

prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridel-

kov, kot jih določa zakon, ki ureja dohodnino, in ki so oprošče-

ne obračunavanja DDV v skladu s 94. členom ZDDV-1;

3. avtomati za prodajo blaga in storitev, ki so brez električnega

napajanja, stojijo izven poslovnih prostorov zavezanca in delu-

jejo brez navzočnosti ﬁzične osebe, ki bi lahko izvajala posto-

pek sporočanja podatkov o prodaji prek avtomata.

Gradivo FURS vključuje tudi opise sledečih področij:

 Postopek sporočanja podatkov o avtomatih;

 Sporočanje podatkov o prodaji prek avtomatov;

 Postopek sporočanja podatkov o prodaji prek avtomata v pri-

merih prekinjene vzpostavljene elektronske povezave;

 Postopek sporočanja podatkov o prodaji prek avtomata na

lokacijah, kjer ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave;

 Primeri avtomatov:

 Avtomat ob prodaji blaga oziroma storitve izdaja račune;

 Nakup blaga oziroma storitve opravljen s ključkom;

 Dva avtomata skupaj, en avtomat sprejema plačilo za oba;

 Zamenjava avtomata.

Vir: Povzeto po dokumentu Finančne uprave RS »Davčne blagaj-

ne in davčno potrjevanje računov, (podrobnejši opis, 3. izdaja,

september 2025)«. M.S.

Objavljanje cen ob znižanjih – osvežitev znanja ZVPot-1

V preteklem obdobju smo na Trgovinski zbornici Slovenije zaznali

večje število vprašanj, vezanih na označevanje cen blaga ob zni-

žanju cen, zato vas v nadaljevanju ponovno seznanjamo s ključni-

mi določbami iz zakonodaje s tega področja.

Spomnimo, da sta temeljna akta, ki področje urejata, Zakon o

varstvu potrošnikov (ZVPot-1) ter Pravilnik o načinu označevanja

cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene

blaga (Pravilnik).

Če se odločite, da boste blagu ceno znižali, je potrebno upošte-

vati 15. člen ZVPot-1. Pravilno ravnanje je, da označite prejšnjo

in znižano ceno blaga. Prejšnja cena je najnižja cena blaga, po

kateri se je blago prodajalo v zadnjih 30-ih dneh pred znižanjem,

znižana cena pa je cena, po kateri boste blago prodajali v obdob-

ju znižanja.

Obe navedeni ceni morate označiti na blagu ali na polici, na kateri

se blago nahaja. Ceno pa je možno označiti tudi na druge primer-

ne načine, kot je določeno s 6. in 7. členom Pravilnika. Na podlagi

14. člena ZVPot-1, mora biti označena cena vidna (primerna veli-

kost je s Pravilnikom označena v milimetrih), oblikovana v EUR,

vključevati pa mora tudi davek na dodano vrednost.

Glede na sodbo C - 330/23 Sodišča EU opozarjamo še, da mo-

rate, če označujete cenovno prednost blaga (npr. odstotek zni-

žanja ali znižanje v EUR), cenovno prednost zapisati kot razliko

med prejšnjo in znižano ceno blaga. Označevanje drugih cen, od

katerih bi odmerili znižanje, tako ni več dopustno.

Prejšnje in nove cene pa ni potrebno navesti vedno. Drugi

odstavek 9. člena Pravilnika namreč določa izjeme, ki ne pome-

nijo znižanja cene blaga in pri katerih obveznost označevanja

prejšnje in znižane cene ne nastane.

V praksi najpogosteje pride v poštev izjema po 4. točki drugega

odstavka 9. člena Pravilnika – gre za primer, ko je potrošnik do

popusta upravičen, če kupi več kosov blaga (npr. dva ali več), ali

opravi nakup nad določeno evrsko vrednostjo (npr. nad 20,00

EUR). Tako znižanje se lahko obračuna na blagajni in ga ni pot-

rebno označevati na blagu. Druge izjeme, ko obveznost ne nas-

tane, so še:

 zbiranje in unovčevanje enot, vezanih na programe zvestobe

na podlagi prejšnjih nakupov;

 znižanje cene blaga namenjeno posamezniku ob posebnih

priložnostih;

 znižanje za en kos blaga po izbiri potrošnika, če ob objavi ni

WWW.TZSLO.SI

določljivo, katero blago bo potrošnik izbral;

 in druge izjeme, določene z 9. členom Pravilnika.

Če bi si želeli še nadalje osvežiti znanje, vezano na varstvo po-

trošnikov, vam predlagamo obisk naše spletne strani, na kateri

so članom, v zavihku »Vsebina za člane« na voljo še dodatne in-

formacije področja, kot tudi nezavezujoči odgovori na vprašanja

članov, ki smo jih na TZS pridobili s strani Ministrstva za gospodar-

stvo, turizem in šport. M.G.

Odredba o določitvi dejavnosti in poklicev, v katerih se lahko tujci hitreje zaposlujejo

V Uradnem listu RS, št. 102/25, je objavljena Odredba o do-

ločitvi dejavnosti in poklicev, v katerih se lahko tujci hitreje

zaposlujejo, in je začela veljati 6. 12. 2025 ter preneha veljati

30.4. 2026.

Ta odredba določa dejavnosti in poklice, v katerih se lahko tujci

zaposlijo na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno do-

voljenje in soglasja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Zavod soglasje poda brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz 1.

točke prvega odstavka 17. člena Zakona o zaposlovanju, samoza-

poslovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno pre-

čiščeno besedilo, 42/23 in 32/25; v nadaljnjem besedilu: ZZSDT),

da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe.

V prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljenja mora vlagatelj

prošnje v ustrezni rubriki vnesti kodo poklica iz te odredbe in na-

vesti, da želi zaposlitev tujca po tej odredbi.

Zavod v postopku izdaje enotnega dovoljenja poda soglasje za

zaposlitev za namene, določene v osmem odstavku 12. člena

ZZSDT, če bo tujec opravljal enega od v tej odredbi določenih

poklicev v skladu z Uredbo o Standardni klasiﬁkaciji dejavnosti

(Uradni list RS, št.27/24 in 45/25) in Uredbo o Standardni klasi-

ﬁkaciji poklicev 2008 (Uradni list RS, št.50/10). Med temi poklici

so tudi:

 Mesarji/mesarke ipd. (koda 7511), in sicer na pobudo TZS;

 Farmacevti/farmacevtke (koda 2262). B.K.

Projekt »TRGOVINKO nas povezuje« soﬁnancirata Republika Slovenija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz ESS+. Projekt

se soﬁnancira iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in

spretnosti ter odzivni trg dela«, speciﬁčnega cilja ESO4.4 »Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter

zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganje za zdravje (ESS+).

III ŽIVILA

Zakon o hrani ter Zakon o varni hrani in krmi

Obveščamo vas, da sta bila dne 4. 12. 2025 v Uradnem listu RS,

št. 100/25, objavljena Zakon o hrani ter Zakon o varni hrani in

krmi. TZS bo v začetku leta 2026 vsebino obeh zakonov svojim

članom predstavila tudi preko strokovnega izobraževanja, ki bo

potekalo v sodelovanju z MKGP in UVHVVR. K.F.

Uredba o izvajanju uredbe (ES) o dajanju krme v promet in njeni uporabi

V Uradnem listu RS, št. 102/25, je objavljena Uredba o izvajanju

uredbe (ES) o dajanju krme v promet in njeni uporabi, ki je

začela veljati 20. 12. 2025.

Ta uredba določa pristojni organ, nadzor, prekrške in sankcije za iz-

vajanje Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z

dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spre-

membi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in

razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/

EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/

ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L št. 229 z

dne 1. 9. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU)

2018/1903 z dne 5. decembra 2018 o popravku prilog IV, VI in VII k

Uredbi (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju

krme v promet in njeni uporabi ter o popravku nekaterih jezikovnih

različic prilog II, IV, V in VI k navedeni uredbi (UL L št. 310 z dne 6. 12.

2018, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 767/2009/ES). K.F.

Ocena Direktive EU 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi

preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi

Evropska komisija je decembra 2025 objavila oceno Direktive

EU 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v

verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter predlo-

žila poročilo o glavnih ugotovitvah.

V nadaljevanju povzemamo ključne ugotovitve:

 Zaznane so bile izboljšave v pojavnosti nepoštenih trgo-

vinskih praks, vendar so vzdolž verige mnenja različna

Na podlagi razpoložljivih dokazov še ni bilo mogoče po-

trditi, ali se je z izvajanjem Direktive uporaba nepoštenih

trgovinskih praks bistveno zmanjšala. Vendar pa podatki iz

najnovejše raziskave JRC (Skupno raziskovalno središče) ka-

žejo na zmanjšanje števila poročanj o nepoštenih trgovinskih

praksah. Poleg tega so drugi kvantitativni in kvalitativni po-

datki pokazali izboljšanje pri zmanjševanju zamud pri plačilih

za pokvarljivo in nepokvarljivo blago ter pri nekaterih drugih

nepoštenih trgovinskih praksah, s katerimi se dobavitelji

pogosteje srečujejo. Stališča v celotni verigi so se razlikova-

la, saj so kmetje in dobavitelji poročali o pozitivnih trendih,

medtem ko so bila v drugih segmentih izražena bolj mešana

stališča. Natančneje, kupci so izrazili dvom glede učinka Di-

rektive, hkrati pa so poudarili, da so imela prizadevanja trgov-

cev na debelo in trgovcev na drobno za skladnost s predpisi

prek revizije pogodb in usposabljanja osebja ključno vlogo pri

zmanjševanju uporabe nepoštenih trgovinskih praks.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

 Različne stopnje ozaveščenosti med dobavitelji

Po podatkih raziskave JRC se stopnja ozaveščenosti med re-

spondenti giblje med 62 % in 76 %, odvisno od vrste dobavite-

ljev. Nizka stopnja ozaveščenosti in izzivi pri vlaganju pritožb

so bili ugotovljeni tudi med deležniki zunaj EU. Ozaveščenost

je na splošno nizka, zlasti med kmeti in manjšimi dobavitelji,

predvsem zato, ker je od začetka polnega izvajanja Direktive

minilo le malo časa. Večji dobavitelji in predelovalci so običaj-

no poročali o zmerni stopnji ozaveščenosti, vendar so omenili

tudi težave pri razumevanju svojih pravic in obveznosti po

Direktivi.

 Nizka stopnja pritožb

Podatki iz letne raziskave JRC so pokazali več razlogov, zakaj

dobavitelji izvršilnim organom niso poročali o nepoštenih tr-

govinskih praksah, ko so se z njimi srečali. Devetindvajset od-

stotkov respondentov je kot glavno oviro navedlo strah pred

povračilnimi ukrepi, drugi primeri ovir pa so vključevali prepri-

čanje, da so nekatere nepoštene trgovinske prakse običajne

in o njih ni vredno poročati (20 %), ali nezaupanje v zmožnost

izvršilnih organov za ukrepanje (19 %).

 Število izvršilnih ukrepov se je povečalo, vendar med dr-

žavami članicami še vedno obstajajo znatne razlike

V skladu s poudarkom Direktive na odvračanju z učinkovitimi,

sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi se je postopoma pove-

čevalo število preiskav, ki so jih začeli izvršilni organi, bodi-

si po uradni dolžnosti bodisi na podlagi pritožbe. V obdobju

2021–2024 je bilo začetih 4.610 preiskav, od katerih je bilo

v tem obdobju zaključenih približno 53 % (2.462 zaključenih

preiskav). Od teh so štiri države članice izvedle 90 % preiskav,

medtem ko je vsaka od preostalih 13 držav članic izvedla manj

kot pet preiskav. Na podlagi poročanja držav članic je ocena

pokazala, da je bila pri približno tretjini preiskav, zaključenih

med letoma 2021 in 2024, ugotovljena kršitev, kar je privedlo

do izreka kazni, tj. skupno 754 kršitev. Med letoma 2022 in

2024 so bile zaradi kršitev izrečene globe v skupnem znesku

41,9 milijona EUR. Najpogosteje sporočene nepoštene trgo-

vinske prakse so bile zamude pri plačilih, odpovedi v zadnjem

trenutku, zlasti za pokvarljive proizvode, ter prenos poslovne-

ga tveganja z enostranskimi spremembami pogodbenih pogo-

jev ali obveznimi prispevki za kritje izgub kupca.

Na podlagi pridobljenih izkušenj so bila opredeljena področja,

kjer bi bilo mogoče okvir za nepoštene trgovinske prakse in

njegovo uporabo dodatno okrepiti, tudi z morebitno revizijo

Direktive:

 ozaveščanje kmetov in dobaviteljev o njihovih pravicah.

To je ključno področje za nadaljnje ukrepanje, ki bi ga bilo

mogoče obravnavati z izboljšanjem dostopa do informacij,

tudi za dobavitelje, vključene v čezmejne transakcije ali iz

tretjih držav, ali s spodbujanjem ciljno usmerjenih dejavnosti

ozaveščanja ali usposabljanja;

 sprejemanje ukrepov za izboljšanje izvrševanja in obrav-

navanje „dejavnika strahu“ med dobavitelji. Strah pred

povračilnimi ukrepi ostaja ovira, ki dobavitelje odvrača od

poročanja o nepoštenih trgovinskih praksah, zlasti v sektor-

jih z visoko koncentracijo kupcev in odvisnostjo od njih. Za

reševanje te težave in zmanjšanje odvisnosti od posameznih

pritožb bi lahko izvršilni organi že zdaj v večji meri uporabljali

preiskave po uradni dolžnosti, katerih potencial v nekaterih

državah članicah še ni bil v celoti izkoriščen. Hkrati bi lahko

organizacije proizvajalcev in druge organizacije dobaviteljev,

vključno s tistimi iz tretjih držav, imele pomembnejšo vlogo

pri podpori dobaviteljev in vlaganju pritožb v njihovem imenu;

 izboljšanje čezmejnega sodelovanja. Postopkovne ovire še

naprej otežujejo izmenjavo zaupnih informacij med izvršilnimi

organi v čezmejnih primerih. Komisija je decembra 2024 ob-

javila predlog za obravnavo tega vprašanja, s katerim naj bi

se zagotovil trden okvir za sodelovanje in odpravile pomanj-

kljivosti, ugotovljene v zvezi z usklajenim seznamom nepoš-

tenih trgovinskih praks, uvedenim z Direktivo;

 izboljšanje spremljanja v podporo z dokazi podprtemu

oblikovanju politik. Čeprav je bil z letnimi poročili in raziska-

vami pri zbiranju podatkov dosežen napredek, so potrebna

dodatna prizadevanja za zagotovitev doslednega, primer-

ljivega in zanesljivega spremljanja nepoštenih trgovinskih

praks po vsej EU. Možni ukrepi v zvezi s tem bi lahko vklju-

čevali zbiranje bolj standardiziranih, zanesljivih in količinsko

opredeljivih podatkov ali izvajanje celovitejših ocen učinkov

nacionalnih zakonov o prenosu na ravni držav članic;

 obravnava neenake uporabe Direktive. Razlike v odločitvah

glede izvajanja in praksah izvrševanja držav članic so privedle

do različnih razlag določb Direktive ali do uporabe strožjih na-

cionalnih pravil. Raznolikost nacionalnih pravil, tudi zunaj pod-

ročja uporabe Direktive, lahko povzroči razlike pri izvrševanju

in nadzoru. Dodatno je treba razmisliti o zagotavljanju večje

doslednosti pri boju proti nepoštenim trgovinskim prak sam;

 olajševanje odzivnosti na nastajajoče potrebe. Čeprav je

bilo število poročanj o novih nepoštenih trgovinskih praksah

omejeno, je pomembno, da se aktivno spremljajo nastajajo-

če težave in predvidevajo spremembe na trgu. Poleg tega je

treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi se preprečilo, da bi bili

kmetje prisiljeni sistematično prodajati pod proizvodno ceno,

kot je navedeno v viziji za kmetijstvo in prehrano. Posebna

nova orodja za te namene je treba dodatno preučiti, skupaj z

morebitno razširitvijo seznama nepoštenih trgovinskih praks.

Dokument je objavljen na spletni strani Evropske komisije.

Vir: Povzeto po Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu, Sve-

tu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

- Ocena direktive o nepoštenih trgovinskih praksah z dne 1. 12.

2025. K.F.

III TRGOVINA V ŠTEVILKAH

Poročilo o gibanju plač za september 2025

Statistični urad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS, št.

93/25, objavil Poročilo o gibanju plač za september 2025:

 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Slove-

niji za september 2025 je znašala 2.506,67 EUR in je bila za

0,7% višja kot za avgust 2025.

 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Slove-

niji za september 2025 je znašala 1.573,05 EUR in je bila za

0,7% višja kot za avgust 2025.

 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–septem-

ber 2025 je znašala 2.497,38 EUR.

 Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–septem-

ber 2025 je znašala 1.579,65 EUR.

 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje julij–september

2025 je znašala 2.504,53 EUR. P.G.

WWW.TZSLO.SI

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh

Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da so realni prihod-

ki v trgovini na drobno (G 47) v oktobru 2025 glede na oktober

2024 višji za 2,2 %. V trgovini z motornimi gorivi so prihodki v

enakem obdobju narasli za 4,8 %. V kolikor bi upoštevali prihodke

v trgovini na drobno brez prodaje motornih goriv, bi bili ti prihodki

višji za 1,6 %. V trgovini na drobno z neživili brez motornih goriv so

prihodki v oktobru 2025 narasli za 4,3 % glede na lanski oktober,

prihodki v trgovini na drobno z živili pa so upadli za 1,2 %. V trgo-

vini z motornimi vozili (G 45) je prisotna 9,4 % letna rast glede na

lanske prihodke. Iz primerjave desezoniranih prihodkov na me-

sečni ravni, torej v oktobru 2025 glede na september 2025, lahko

razberemo, da so prihodki v trgovini na drobno (G 47) narasli za

1,0 %. V trgovini z živili so prihodki na mesečni ravni narasli za

0,2 %, v trgovini z neživili pa so narasli za 1,7 %.

Iz kumulativnih podatkov za obdobje od januarja do oktobra leta

2025 glede na enako obdobje leta 2024 izhaja, da so realni pri-

hodki v trgovini na drobno (G 47) višji za 1,4 %. Prihodki v trgovini

z motornimi gorivi (G 47.3) so se v tem obdobju zvišali za 0,9 %. V

trgovini z živili je rast prihodkov znašala 0,5 %, v trgovini z neživi-

li pa 2,2 %. Prihodki v trgovini z motornimi vozili (G 45) so višji za

7,0%. V letu 2025 je sicer prisotna manjša rast prihodkov, vendar

ne moremo trditi, da gre za stabilen trend rasti, saj običajno mese-

cu z majhno stopnjo rasti prihodkov, sledi mesec z rahlim padcem

prihodkov. Znotraj trgovine na drobno najvišje stopnje rasti prihod-

kov v letu 2025 v primerjavi s preteklim letom dosegajo v skupinah

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in

video zapisi in 47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni

izdelki v specializiranih prodajalnah. Na drugi strani pa so prihodki

znatno upadli v skupinah 47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbe-

nim materialom in 47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh za oktober 2025



Nominalni indeksi Realni indeksi

 okt 25 /

sep 25

okt 25 /

okt 24

okt 25 /

sep 25

okt 25 /

okt 24

okt 25 /

sep 25

1) 3)

okt 25 /

okt 24

1) 2)

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 111,3 108,2 111,5 96,9 104,2 109,4

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 105,6 105,6 105,0 96,6 101,0 102,2

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 106,9 105,5 106,3 95,0 101,0 101,6

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 99,0 106,2 98,3 105,7 98,1 104,8

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 105,7 105,2 105,0 94,6 100,2 98,8

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 107,8 105,8 107,0 95,2 101,7 104,3

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, december 2025. P.G.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini za september 2025

 Nominalni indeksi Realni indeksi

 sep 25 /

avg 25

sep 25 /

sep 24

sep 25 /

avg 25

sep 25 /

sep 24

sep 25 /

avg 25

1) 3)

sep 25 /

sep 24

1) 2)

G Trgovina 114,9 105,8 115,1 105,1 100,5 101,6

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 120,5 109,1 120,9 109,5 98,2 105,4

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 121,0 109,5 121,5 110,2 98,1 105,8

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 116,8 105,4 116,4 103,4 95,3 100,2

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 121,9 104,6 122,1 104,5 101,5 100,4

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 102,2 106,0 101,8 103,2 100,1 101,7

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 102,9 105,6 102,5 102,1 100,3 100,4

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 98,1 107,7 98,2 108,6 99,3 107,7

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 96,2 107,3 96,6 102,0 99,7 100,7

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 96,1 107,1 96,4 101,9 99,7 100,7

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 102,1 111,4 102,4 105,6 100,1 102,7

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 109,0 104,3 107,0 102,4 99,9 100,1

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 102,8 105,4 101,6 104,5 99,4 102,8

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v

specializiranih prodajalnah

111,3 111,9 111,5 109,1 100,6 105,8

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih

prodajalnah

102,7 93,3 93,9 91,4 95,2 91,4

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni

material, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah

118,3 102,3 118,4 102,5 100,2 99,0

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,

telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v

specializiranih prodajalnah

104,7 103,9 104,1 102,0 100,7 100,3

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 105,6 104,0 104,0 102,7 97,5 97,8

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih

prodajalnah

118,8 100,3 119,3 100,2 101,1 97,6

WWW.TZSLO.SI

T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Barbara Krivic, Mark Grossman, Primož Gorenc in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov

(delno ali v celoti) je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska

zbornica Slovenije, Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027

8921 404 pri OTP banki d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo

plačuje 5 % davek na dodano vrednost.

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in

video zapisi v specializiranih prodajalnah

116,7 108,4 116,8 107,7 100,5 105,2

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in

popravila le-teh

108,0 107,1 109,0 105,7 99,9 103,1

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, december 2025. P.G.

Kumulativni indeksi prihodka

Nominalni Realni

 jan-sep 25 /

jan-sep 24

jan-okt 25 /

jan-okt 24

jan-sep 25 /

jan-sep 24

jan-okt 25 /

jan-okt 24

G Trgovina 102,0 n. p. 102,0 n. p.

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 105,9 106,2 106,7 107,0

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 106,5 n. p. 107,3 n. p.

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 101,1 n. p. 99,4 n. p.

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 99,8 n. p. 100,6 n. p.

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 103,5 103,6 101,3 101,4

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 104,0 104,1 101,7 101,7

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 100,5 101,1 100,5 100,9

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 104,9 104,8 100,7 100,5

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 104,9 n. p. 100,8 n. p.

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 104,3 n. p. 99,6 n. p.

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 103,2 103,5 101,9 102,2

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 104,6 n. p. 104,0 n. p.

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v specializiranih

prodajalnah

106,8 n. p. 104,3 n. p.

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih prodajalnah 104,2 n. p. 102,6 n. p.

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni material,

avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah

96,7 n. p. 97,6 n. p.

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,

telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih

prodajalnah

108,0 n. p. 106,2 n. p.

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 98,7 n. p. 97,4 n. p.

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih prodajalnah 93,3 n. p. 93,4 n. p.

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v

specializiranih prodajalnah

109,2 n. p. 109,2 n. p.

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 104,4 n. p. 103,6 n. p.

Opomba: n. p. – ni podatka. Izločen vpliv koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, december 2025. P.G.

Indeksi prihodka trgovine v EU

Podatki Eurostata kažejo, da so se v EU nominalni prihodki v tr-

govini na drobno (G 47) v prvih devetih mesecih leta 2025 glede

na enako obdobje leta 2024 povišali za 3,4 %, v Sloveniji pa so

se povišali za 3,5 %, medtem ko realni indeksi za enako obdobje,

iz katerih je izločen vpliv inﬂacije, kažejo, da so realni prihodki v

EU v trgovini na drobno narasli za 2,4 %, v Sloveniji pa so narasli

za 1,3 %. Če izločimo prihodke v trgovini z motornimi gorivi je v

EU prisotna rast prihodkov za 2,4 %, v Sloveniji znaša rast 1,7 %.

V trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki so prihodki v EU

narasli za 1,2 %, v Sloveniji pa le za 0,7 %. V trgovini z neživili brez

motornih goriv so prihodki v EU zrasli za 3,4 %, medtem ko so v

Sloveniji zrasli za 1,9 %. V trgovini z motornimi gorivi so prihodki

v EU narasli za 2,7 %, v Sloveniji pa so narasli za 0,5 %. Primer-

java s sosednjimi državami kaže na to, da Hrvaška in Madžarska

dosegata relativno visoko rast prihodkov v letošnjem letu, izstopa

pa tudi Italija, kjer so prihodki v letu 2025 za zdaj nižji kot v letu

2024. P.G.