ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III IZ DELA ZBORNICE

Slovenska zastavica bo končno na naših

živilih

Slovenija dobiva oznako, ki bo potrošnikom omogočila prepo-

znavanje kakovostnih živil in kmetijskih proizvodov domačega

porekla. Oznako »slovenska zastavica« bodo lahko uporabili pro-

izvajalci, ki so za svoje proizvode od pooblaščene organizacije za

kontrolo in certiﬁciranje prejeli certiﬁkat za eno od predpisanih

shem kakovosti. Na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pozdrav-

ljamo uvedbo prepoznavne oznake preko novega nacionalnega

predpisa, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-

no pripravilo po 25 letih naših prizadevanj.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je uporabo

oznake »slovenska zastavica« uredilo v Pravilniku o uporabi ozna-

ke z graﬁčno podobo zastave Republike Slovenije pri označeva-

nju kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti, ki je sprejet

na podlagi 36. člena novega Zakona o hrani.

Kaj prinaša nov pravilnik?

Pravilnik določa, kdo bo upravičen do uporabe oznake »slovenska

zastavica« ter način njene uporabe na embalaži, etiketi in pri ogla-

ševanju. Do uporabe bodo upravičeni proizvajalci, ki so za svoje

proizvode od pooblaščene organizacije za kontrolo in certiﬁciranje

prejeli certiﬁkat za eno izmed naslednjih shem kakovosti:

 Izbrana kakovost – Slovenija (z navedbo države pridelave in

predelave)

 Integrirani kmetijski proizvod ali živilo

 Ekološki kmetijski proizvod ali živilo

 Zaščitena označba porekla

 Višja kakovost

 Zlati standard dobrobiti

 Neobvezne navedbe kakovosti (npr. gorski proizvod)

Pomen oznake za potrošnike in gospodarstvo

Slovenija ima 12 proizvodov z zaščiteno označbo porekla (na

primer Nanoški sir, Bovški sir, Piranska sol, Kraški med ...), 13 z

zaščiteno geografsko označbo (Kranjska klobasa, Kraški pršut,

Štajersko prekmursko bučno olje in drugi) ter številne druge, ki so

pridobili zgoraj navedene certiﬁkate. Z uvedbo jasno prepoznav-

ne oznake »slovenska zastavica« bodo potrošniki lažje prepoznali

izdelke, ki izpolnjujejo stroge kakovostne standarde in so sloven-

skega porekla, »od polja do mize oziroma od hleva do vilic«.

Pravilnik določa, da bo oznaka na embalaži jasno vidna, nameš-

čena v neposredni bližini nacionalnega znaka ali simbola EU za

Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 10. marec 2026, št. 8/26

TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Delavnica »Spoznavanja in uporabe GenAI orodij za izboljšanje individualne in ekipne

učinkovitosti« - Ljubljana, 17. 3. 2026

sheme kakovosti, v razmerju ena proti ena glede na višino graﬁč-

nega dela teh znakov. Oznaka se lahko uporabi tudi pri oglaševa-

nju, na trgovskih policah ter na tiskanih in digitalnih komunikacij-

skih gradivih.

Korak do večje preglednosti in krepitve zaupanja s strani po-

trošnikov

Čeprav oznaka »slovenska zastavica« z graﬁčno podobo zastave

Republike Slovenije ali grba Republike Slovenije prihaja šele po 25

letih nenehnega opozarjanja in aktivnega zagovorništva takšne re-

šitve, ki bo z jasno, enotno in prepoznavno oznako poudarila kako-

vostno domače poreklo, na TZS pozdravljamo odločitev pristojnih,

ki so vendarle prepoznali vrednost tega predloga. Takšno rešitev že

dolga leta poznajo v državah članicah EU, tudi v naši soseščini, in je

med potrošniki dobro prepoznavna in tudi dobro sprejeta.

Ocenjujemo, da je slovenska zastavica na živilih ključen korak k večji

preglednosti na trgu in h krepitvi zaupanja potrošnikov v slovensko

pridelavo kot tudi prehransko industrijo. Dolga leta smo poudarjali, da

slovenski potrošniki upravičeno pričakujejo, da je tisto, kar je ozna-

čeno kot slovensko, tudi v celoti slovenskega porekla. S sprejemom

novega pravilnika se bodo ta pričakovanja končno uresničila v enotni,

pravno urejeni in vizualno prepoznavni oznaki.

Na TZS zato spodbujamo vse pridelovalce in proizvajalce, ki izpol-

njujejo predpisane pogoje iz zgoraj navedenih shem kakovost, da

čim prej po sprejemu tega pravilnika pristopijo k uporabi oznake

in s tem prispevajo k prepoznavnosti slovenskih kakovostnih živil

na domačem in tujih trgih. Sprejema tega nacionalnega predpisa si

želijo tudi trgovci, pri katerih boste lahko, upamo, da še pred letoš-

njim poletjem, na trgovskih policah zasledili novo oznako »slovenska

zastavica«, ki vas bo še posebej opozarjala na slovenske kmetijske

proizvode in živila iz shem kakovosti. M.L., K.F.

III SPLOŠNA ZAKONODAJA

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev

za invalide

V Uradnem listu RS, št. 14/26, je objavljen Zakon o spremembah

in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev

za invalide (ZDPSI-A), ki je začel veljati 25. 2. 2026.

Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (UL RS,

št. 14/23), ki se uporablja od 28. junija 2025, predstavlja prenos

Direktive (EU) 2019/882 v nacionalni pravni red in določa: pogo-

je za dostopnost proizvodov in storitev, s katerimi se zagotavlja

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

dostopnost za invalide; obveznosti gospodarskih subjektov gle-

de dostopnosti proizvodov in storitev za invalide ter nadzorne

organe v zvezi z nadzorom nad proizvodi in ponudniki storitev

iz tega zakona. Na področju proizvodov se zakon uporablja za

potrošniške sisteme računalniške strojne opreme za splošno rabo

in operacijske sisteme teh sistemov strojne opreme; določene

samopostrežne terminale; potrošniško terminalno opremo z in-

teraktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki se uporablja za elek-

tronske komunikacijske storitve; potrošniško terminalno opremo

z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki se uporablja za

dostop do avdiovizualnih medijskih storitev ter e-bralnike. Na

področju storitev pa zakon vključuje tudi storitve e-trgovine.

Med izjemami, za katere se zakon ne uporablja, so vključena tudi

mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve, vendar pa smo ob imple-

mentaciji določb zakona zaznali, da je glede prehodne določbe,

ki se nanaša na samopostrežne terminale, presegla zahteve EU

direktive, na kar smo na Trgovinski zbornici Slovenije opozorili

pristojno ministrstvo. Dodajamo, da namenu zakonodaje na TZS

ne nasprotujemo, vendar pa sama implementacija za podjetja v

praksi predstavlja izzive, potrebna je sorazmernost in prehodne

ureditve, preseganje EU zahtev ni smiselno. Tudi Zakon o dosto-

pnosti do proizvodov in storitev za invalide vključuje vidik so-

razmernosti na način, da v 22. členu določa, da se pogoji glede

dostopnosti proizvoda ali storitve iz 6. člena tega zakona upora-

bljajo le, če skladnost ne zahteva bistvene spremembe proizvoda

ali storitve, zaradi katere bi se temeljito spremenile osnovne zna-

čilnosti proizvoda ali storitve, in se zavezancem ne nalaga neso-

razmernega bremena. Podrobnejša merila za oceno nesorazmer-

nega bremena pa so določena tudi s podzakonskim predpisom.

Predlog TZS, da se na področju samopostrežnih terminalov

omogoči enaka rešitev kot je določena v EU direktivi, je bil ob

spremembi zakona upoštevan, in je vključen v objavljenem Za-

konu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do pro-

izvodov in storitev za invalide (ZDPSI-A) ter se glasi (prvi odstavek

17. člena Prehodne in končne določbe ZDPSI-A):

Prehodno obdobje za samopostrežne terminale

»Samopostrežni terminali, ki so jih ponudniki storitev zakonito

uporabljali za zagotavljanje storitev pred 28. junijem 2025, se

lahko uporabljajo do konca njihove ekonomske življenjske dobe,

vendar ne dlje kot 20 let po začetku njihove uporabe.«

Ob navedenem pa je zakon prinesel tudi sledeče spremembe:

 V 3. členu, ki določa področje uporabe zakona se dodaja nov

peti odstavek, ki določa, da pogoji glede dostopnosti za

proizvode in storitve iz tega zakona predstavljajo obvezne

zahteve glede dostopnosti, ki se v postopkih oddaje javnih

naročil upoštevajo pri oblikovanju tehničnih speciﬁkacij jav-

nega naročila, v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.

 V 8. členu, ki se nanaša na splošne pogoje glede dostopnosti

storitev, se za prvim odstavkom dodajo nov drugi, tretji in

četrti odstavek, ki se glasijo:

»(2) Ponudnik storitve v splošnih pogojih ali enakovred-

nem dokumentu navede, kako storitev izpolnjuje zahteve

glede dostopnosti iz tega zakona. Te informacije zajemajo

opis pogojev dostopnosti, ki se uporabljajo, in obseg, kolikor

je potreben, za ugotavljanje, oblikovanje in delovanje stori-

tve. Poleg zahtev glede informacij po zakonu, ki ureja varstvo

potrošnikov, ta informacija vsebuje tudi:

 splošni opis storitve v dostopnih oblikah;

 opis in potrebne razlage za razumevanje delovanja storitve;

 opis, kako storitev izpolnjuje ustrezne zahteve glede do-

stopnosti iz tega zakona.

(3) Za uskladitev obveznosti iz prejšnjega odstavka lahko

ponudnik storitve v celoti ali delno uporablja harmonizirane

standarde in tehnične speciﬁkacije, katerih sklici so bili obja-

vljeni v Uradnem listu Evropske unije.

(4) Ponudnik storitve zagotovi informacije, ki dokazujejo, da

izvajanje storitve in njeno spremljanje zagotavljata skladnost

storitve s pogoji iz drugega odstavka tega člena in s pogoji

dostopnosti iz tega zakona.«

 Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

»9.a člen (dodatni pogoji glede dostopnosti storitev e-tr-

govine)

Pri zagotavljanju dostopa do storitev e-trgovine ponudnik te

storitve zagotavlja:

 informacije o dostopnosti proizvodov in storitev, ki so v

prodaji, kadar te informacije zagotavlja odgovorni gospo-

darski subjekt;

 funkcionalnost v zvezi z identiﬁkacijo, varnostjo in plači-

lom, ki je zaznavna, uporabna, razumljiva in zanesljiva ter

dostopna, kadar se ta izvede kot del storitve in ne kot del

proizvoda;

 načine identiﬁkacije, elektronskih podpisov in plačilnih

storitev, ki so zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi.«

M.S.

Ustavna odločba U-I-104/2022 – Zakon o varstvu okolja

Ustavno sodišče Republike Slovenije (US RS) je na seji dne 22. 1.

2026 odločilo v dolgo pričakovani zadevi ustavne presoje določe-

nih določb Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23

– ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24, 21/25 – ZOPVOOV, 56/25

– PoZ in 11/26 – odl. US; ZVO-2). Postopek za oceno ustavnosti

določenih odstavkov 37., 38., 39., 40., 41., 43., 275. in 321. člena,

je bil vložen v letu 2022, k dolžini postopka pa je pripomoglo tudi

dejstvo, da je US RS v zvezi s tolmačenjem evropskih aktov, ki jih

je slovenski zakonodajalec prenašal v ZVO-2, Sodišču Evropske

unije zastavilo predhodno vprašanje.

Predmet ustavnopravne presoje je bilo, poenostavljeno, pod-

poglavje 2.2 ZVO-2, ki ureja proizvajalčevo razširjeno odgovor-

nost (PRO). Ustavno sodišče je, z izjemo dela prvega in tretjega

odstavka 275. člena ZVO-2, odločilo, da so presojani členi ustav-

no skladni. Neskladnosti prvega in tretjega odstavka 275. člena

ZVO-2 je zakonodajalcu naložilo odpraviti v roku dveh mesecev.

Vsebinsko reducirano in kratko povzeto, je US RS presodilo, da

sprememba sistema PRO na eno organizacijo na odpadni tok

sama po sebi ne pomeni posega v svobodno gospodarsko pobu-

do. Kot navedeno v obrazložitvi, monopol ni protiustaven že sam

po sebi, in lahko pomeni dopusten poseg v gospodarsko pobudo

in lastnino, če zasleduje prevladujoč javni interes, kot sta varstvo

okolja in zdravja, ter ni nesorazmeren.

Glede zahteve o nepridobitnosti organizacije, njene strukture,

preprečevanja nasprotij interesov in obveznega vključevanja

proizvajalcev, je v obrazložitvi odločbe podano, da določbe niso

protiustavne, saj prispevajo k preglednemu in učinkovitemu sis-

temu v javnem interesu, ter da ureditev zagotavlja enak položaj

proizvajalcev in ustrezen nadzor nad delovanjem organizacije.

Tudi večina prehodnih določb je po mnenju US RS ustavno skla-

dnih, saj zakonodajalec sme poseči v obstoječa razmerja, če to

narekuje javni interes in so zagotovljeni razumni prehodni ukrepi.

Takšna ureditev je, tako US RS, skladna tudi s standardi prava

EU, sodno prakso Sodišča Evropske unije ter Evropskega sodišča

za človekove pravice, ki dopuščajo spremembe ureditev, če so

utemeljene z legitimnim javnim ciljem in prizadetim ne nalagajo

nesorazmernega bremena.

Kot navedeno, je US RS odločilo, da je delno ustavno neskladen

zgolj 275. člen ZVO-2, ki pa ureja »zgolj« prekrškovno-izvedbe-

ni del. Kot že zapisano, je sedaj na zakonodajalcu, da ustavno

neskladnost odpravi, namreč v roku dveh mesecev.

Z odločbo US RS pa je sodišče določilo tudi način nadaljnjega iz-

vajanja ZVO-2, vezano na PRO. Obstoječi proizvajalci proizvodov,

WWW.TZSLO.SI

za katere velja PRO, in ki morajo svoje obveznosti PRO izpolnje-

vati v okviru sistema skupnega izpolnjevanja obveznosti, bodo

namreč morali organizacijo (eno na odpadni tok) ustanoviti v roku

treh mesecev od objave podzakonskega predpisa, določenega v

osmem odstavku 34. člena ZVO-2. V istem roku bodo morali za-

vezanci, ki se bodo odločili, da bodo PRO obveznosti izpolnjevali

samostojno (tisti, ki na trg dajejo proizvode, za katere velja PRO in

niso namenjeni gospodinjski uporabi) vložiti popolno vlogo za pri-

dobitev dovoljenja pri pristojnem ministrstvu. O vlogah bo pristoj-

no ministrstvo moralo odločiti v roku dveh mesecev. Podzakonski

predpis, po našem vedenju še ni bil objavljen. Novoustanovljeni

organizaciji se bodo v roku treh mesecev po njeni ustanovitvi, mo-

rali pridružiti še pridružni člani z obvezo PRO. Obstoječe odločbe

o potrditvi individualnih načrtov, izdanih na podlagi posameznih

uredb (npr. o ravnanju z embalažo, baterijami, gumami, idr.) bodo

prenehale veljati v treh mesecih od pravnomočnosti dovoljenj, iz-

danih s strani pristojnega ministrstva.

Izpostavljamo še, da v okviru zapisanega tako tudi ni pričakovati,

da bi ustavna odločba imela večje posledice (z izjemo 275. člena

ZVO-2) na novo nastajajoči ZVO-3, ki je predmet predzakonodaj-

nega postopka. Ta v trenutno dostopni obliki, točneje v predvi-

denem 327. členu določa, da poglavje 2.2. Sistema PRO ZVO-2

ostane v veljavi in ne preneha veljati.

O nadaljnjih novostih in potencialnih spremembah vas bomo te-

koče obveščali.

Vir: Povzeto po sporočilu Ustavnega sodišča RS in javno objavlje-

ni Ustavni odločbi U-I-104/22. M.G.

III DELOVNOPRAVNA ZAKONODAJA

Vabilo na 40. TRGOVINKO-VO delovnopravno klepetalnico - v četrtek, 19. 3. 2026 ob

13.00 uri

Vljudno vas vabimo na 40. brezplačno TRGOVINKO-VO delov-

nopravno klepetalnico, ki bo potekala dne 19. 3. 2026 s pri-

četkom ob 13.00 uri preko spletne aplikacije ZOOM (trajanje

približno do 14.00 ure).

40. TRGOVINKO-vo delovnopravno klepetalnico organizira TZS.

Program:

1. del: Novosti oziroma predvidene novosti s področja delov-

nopravne zakonodaje ter varnosti in zdravja pri delu

 regres za letni dopust 2026

 spremenjeni zneski po Uredbi o davčni obravnavi povračil

stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

 najnižja urna postavka za t.i. študentsko delo

 delo upokojencev in najnižja urna postavka za delo upokojencev

 in druge novosti

Predstavitev bosta izvedli Barbara Krivic, pravna svetovalka TZS

in Karmen Fortuna, višja svetovalka TZS.

Kotizacije NI!

Naslednji termini TRGOVINKO-ve delovnopravne klepetalnice v

letu 2026:

 16. 4. 2026 ob 13.00 uri

 21. 5. 2026 ob 13.00 uri

 18. 6. 2026 ob 13.00 uri

 17. 9. 2026 ob 13.00 uri

 15. 10. 2026 ob 13.00 uri

 19. 11. 2026 ob 13.00 uri

VABI: Označite si termine za leto 2026 in se nam

pridružite v peti sezoni klepetalnic! B.K., K.F.

Odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno

delo upokojencev

V Uradnem listu RS, št. 15/26, je objavljena Odredba o višini urne

postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno

delo upokojencev.

Na podlago odredbe v obdobju od 1.marca 2026 do 28.februarja

2027 višina urne postavke upravičenca za opravljeno uro zača-

snega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 8,52 eura, višina

dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v

koledarskem letu 2026 ne sme presegati 17.782,56 eura. B.K.

Obvestilo Finančne uprave RS - najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno

varnost za osebe v delovnem razmerju

Ministrstvo za ﬁnance - Finančna uprava RS je dne 26. 2. 2026

na svoji spletni strani objavila obvestilo z naslovom: »Najnižja

osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v

delovnem razmerju«, ki ga v nadaljevanju povzemamo v celoti.

Obvestilo Finančne uprave RS

»Za izplačila od 1. 3. 2026 do 28. 2. 2027 znaša najnižja osno-

va za plačilo prispevkov 1.521,62 eur.

V skladu s četrtim odstavkom 144. členaZPIZ-2je najnižja meseč-

na osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače

znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v

Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne

osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek

povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa

znesek povprečne plače preteklega leta.

Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za ose-

be v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 3. 2026 do 28. 2. 2027

znaša 1.521,62 eur (60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS,

preračunane na mesec, ki za leto 2025 znaša 2.536,03 eur).«

Vir: Povzeto po spletni objavi Ministrstva za ﬁnance – Finančne

uprave RS z dne 26. 2. 2026. B.K.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

Od 1. 3. 2026 znaša višina obveznega zdravstvenega prispevka 39,36 EUR

III ŽIVILA

Nov Cenik kavcijskih vrednosti vračljive embalaže, ki bo stopil v veljavo s 1. 4. 2026

Na podlagi obravnave predloga na 58. seji Komisije TZS za emba-

lažo so člani komisije podprli predlog za uvrstitev naslednje po-

vratne embalaže v Cenik kavcijskih vrednosti vračljive embalaže:

 steklenica Hidra, 0,5l, GTIN 3830076851407, po kavcij-

ski vrednosti 0,0820 EUR brez DDV oziroma po kavcijski

vrednosti 0,1000 EUR z vključenim DDV in

 nosilka Hidra, 20/0,5l, GTIN 3830076851414, po kavcij-

ski vrednosti 1,6393 EUR brez DDV oziroma po kavcijski

vrednosti 2,0000 EUR z vključenim DDV.

Obenem so člani komisije sprejeli tudi sklep, da v primeru uvr-

stitve nove povratne embalaže na Cenik kavcijskih vrednosti

vračljive embalaže in v primeru spremembe kavcijskih vrednosti

vračljive embalaže, ki je že uvrščena na cenik, novo določene vi-

šine kavcijskih vrednosti veljajo za količine tiste embalaže, ki je

bila dana v obtok od dneva uveljavitve novega Cenika kavcijskih

vrednosti vračljive embalaže.

V Uradnem listu RS, št. 16/26, je objavljena nova višina obvezne-

ga zdravstvenega prispevka.

OPOZARJA!

Od 1. 3. 2026 znaša višina obveznega zdravstvenega prispev-

ka 39,36 EUR. B.K.

Projekt »TRGOVINKO nas povezuje« soﬁnancirata Republika Slovenija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz ESS+. Projekt

se soﬁnancira iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in

spretnosti ter odzivni trg dela«, speciﬁčnega cilja ESO4.4 »Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter

zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganje za zdravje (ESS+).

VRSTA IN OBLIKA EMBALAŽE ENOTA MERE

KAVCIJSKE

VREDNOSTI BREZ

VKLJUČENEGA

DDV (v EUR)

KAVCIJSKE

VREDNOSTI Z

VKLJUČENIM

DDV (v EUR)

GTIN (IZKLJUČNO

ZA NAMEN

IZVAJANJA

SLEDLJIVOSTI

VRAČLJIVE

EMBALAŽE)

I. STEKLENA EMBALAŽA    

1. Mineralne vode   

Steklenica z navojem – zelena 1 l 0,0984 0,1200 3830052680014

Steklenica z navojem – zelena (Jamnica) 1 l 0,0984 0,1200 3858884603759

Steklenica z navojem – zelena (Jamnica –

Sensation, Jamnica - brez Sensation)

0,25 l 0,0984 0,1200 3858890871937

Steklenica z navojem – Studena 0,25 l 0,0984 0,1200 3850104080937

Steklenica z navojem – bela 1 l 0,0984 0,1200 3830052680441

Steklenica mineralka – zelena 0,5 l 0,0656 0,0800 3830052680038

Steklenica mineralka – bela 0,5 l 0,0656 0,0800 3830052680045

Steklenica – Romerquelle 0,33 l 0,1311 0,1600 5449000014290

Steklenica z navojem – zelena (Radenska) 0,25 l 0,0984 0,1200 3830065021736

Steklenica z navojem – bela (Radenska) 0,25 l 0,0984 0,1200 3830065021743

2. Brezalkoholne in druge pijače    

Steklenica – Ora 0,25 l 0,0984 0,1200 8594003849923

Steklenica – Pepsi Cola 0,25 l 0,0984 0,1200 3830052680076

Steklenica - Pepsi Cola 1 l 0,1803 0,2200 3830065022726

Steklenica – Coca-Cola 0,25 l 0,1311 0,1600 5449000159106

Steklenica – Fanta 0,25 l 0,1311 0,1600 5449000159090

Steklenica – Sprite 0,25 l 0,1311 0,1600 5449000159083

Steklenica – Schweppes 0,25 l 0,1311 0,1600 5449000159342

Steklenica – Nestea 0,33 l 0,1311 0,1600 9015160100652

Steklenica – Hidra 0,5 l 0,0820 0,1000 3830076851407

3. Pivo    

Steklenica LN 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052680601

Steklenica LN 0,33 l 0,0820 0,1000 3830052680618

Steklenica – NRW 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052680168

Steklenica – pivo ALE 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052681295

Steklenica – Budweiser 0,5 l 0,0820 0,1000 3831039708561

Steklenica – Bernard patentni zamašek 0,5 l 0,2869 0,3500 3830052680182

Steklenica – Bernard kronski zamašek 0,5 l 0,1393 0,1700 8594003350191

Steklenica – Sarajevsko s patentnim zamaškom 0,5 l 0,2869 0,3500 3830023485846

Steklenica – Tuborg green 0,5 l 0,1393 0,1700 3858887581122

Steklenica – Union Premium 0,5 l 0,1393 0,1700 3830001716085

Steklenica - Staropramen 0,33 l 0,0820 0,1000 3830052680953

Steklenica - Staropramen 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052680977

Steklenica – Beck‘s 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052680991

Steklenica – Ožujsko, Tomislav 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052681196

Steklenica – Jelen 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052681202

Steklenica – Stella Artois 0,33 l 0,0820 0,1000 3830052681219

Steklenica – Kozel 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052681257

Steklenica – Karlovačko 0,5 l 0,0820 0,1000 3830052681271

Steklenica - Villacher Märzen kronski zamašek 0,5 l 0,1393 0,1700 3830081352111

4. Vino    

Steklenica – Bordo 1 l 0,1311 0,1600 3830052680199

WWW.TZSLO.SI

II. PLASTIČNE NOSILKE    

Nosilka – pivo Union 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680625

Nosilka – pivo Laško 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680632

Nosilka – pivo Budweiser 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3831039708578

Nosilka – pivo Union 24/0,33 l 1,6393 2,0000 3830052680649

Nosilka – pivo Laško 24/0,33 l 1,6393 2,0000 3830052680656

Nosilka – pivo Laško 0,5 L/10 BS 1,6393 2,0000 3830052680939

Nosilka – pivo Staropramen 24/0,33 l 1,6393 2,0000 3830052680960

Nosilka – pivo Staropramen 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680984

Nosilka – pivo Beck‘s 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052681004

Nosilka – NRW 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680663

Nosilka – Bernard 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680540

Nosilka – pivo Ožujsko, Tomislav 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052681226

Nosilka – pivo Jelen 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052681233

Nosilka – pivo Stella Artois 24/0,33 l 1,6393 2,0000 3830052681240

Nosilka – pivo Kozel 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052681264

Nosilka – pivo Karlovačko 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052681288

Nosilka – pivo Tuborg 20/0,5 l 1,9672 2,4000 3858887581214

Nosilka - Sarajevsko za steklenice s

patentnim zamaškom

11/0,5 l 1,6393 2,0000 3830023485693

Nosilka – pivo Villacher Märzen 20/0,5l 1,6393 2,0000 9003100100053

Nosilka – vino 12/1 l 1,6393 2,0000 3830052680243

Nosilka – mineralna voda 15/0,5 l 1,6393 2,0000 3830052680274

Nosilka – mineralna voda 6/1 l 1,6393 2,0000 3830052680281

Nosilka – mineralna voda (Jamnica) 6/1 l 1,6393 2,0000 3858884603742

Nosilka – Jamnica (Sensation, brez Sensation) 24/0,25 l 1,6393 2,0000 3858884603780

Nosilka – Radenska 24/0,25 l 1,6393 2,0000 8594003849817

Nosilka - Studenac 24/0,25 l 1,6393 2,0000 3850104080982

Nosilka – Pepsi Cola 24/0,25 l 1,6393 2,0000 3830052680298

Nosilka – Pepsi Cola 6/1 l 1,6393 2,0000 3830065022719

Nosilka – Coca-Cola 24/0,25 l 2,6148 3,1900 5449000002341

Nosilka - Fanta, Sprite, Schweppes 24/0,25 l 2,6148 3,1900 530000005786

Nosilka – Romerquelle 20/0,33 l 2,3033 2,8100 90311581

Nosilka – Nestea 24/0,33 l 2,6148 3,1900 7610335001462

Nosilka – Hidra 20/0,5 l 1,6393 2,0000 3830076851414

Nosilka za meso E1 60x40x12,5 cm 5,2000 6,3440 3830052680878

Nosilka za meso E2 60x40x20 cm 5,5000 6,7100 3830052680854

Nosilka za meso E3 60x40x30 cm 10,5000 12,8100 3830052680885

Nosilka za meso piščančje – bela 60x40x18,5 cm 4,2000 5,1240 3830052680861

Nosilka za meso E832 80x30x20 cm 7,5000 9,1500 3830052680892

III. OSTALO    

Inox sodček – vino 20 l 65,6721 80,1200 3830052680328

Inox sodček – vino 25 l 65,6721 80,1200 3830052680335

Inox sodček – vino 30 l 65,6721 80,1200 3830052680342

Inox sodček – vino 50 l 82,0902 100,1500 3830052680359

Kontejner – Coca-Cola 9 l 32,8361 40,0600 5449000002365

PMA kontejner 9 l 32,8525 40,0800 3830052680397

PMA kontejner 18,5 l 32,8525 40,0800 3830052680403

Kovinski sod – pivo Union 25 l 41,0492 50,0800 3830052680748

Kovinski sod – pivo Laško 30 l 41,0492 50,0800 3830052680755

Kovinski sod – pivo Laško/Union 50 l 41,0492 50,0800 3830052681189

Kovinski sod - pivo Tuborg 50 l 65,9016 80,4000 3831039708608

Kovinski sod - pivo Tuborg 30 l 65,9016 80,4000 3858887581146

Kovinski sod - pivo Carlsberg 30 l 65,9016 80,4000 3831039708615

Kovinski sod - pivo Bavaria 30 l 41,0492 50,0800 3830052681134

Kovinski sod – Inbev 30 l 41,0492 50,0800 3830052681011

Kovinski sod – Veltins 30 l 41,0492 50,0800 3830052681028

Kovinski sod – Veltins 50 l 41,0492 50,0800 3830052681035

Kovinski sod – Paulaner 30 l 41,0492 50,0800 3830052681042

Kovinski sod – Paulaner 50 l 41,0492 50,0800 3830052681059

Kovinski sod - pivo Budweiser 30 l 41,0492 50,0800 3831039708585

Kovinski sod – pivo Sarajevsko 30 l 41,0492 50,0800 3830023485754

Kovinski sod – pivo Estrella 30 l 41,0492 50,0800 3830023485532

Kovinski sod – pivo Krombacher 30 l 41,0492 50,0800 3830023485747

Kovinski sod - pivo Stiegl 25 l 30,0000 36,6000 3831039708622

Kovinski sod – pivo BUA (David) 20 l 30,0000 36,6000 3830052681097

Kovinski sod – pivo BUA 25 l 30,0000 36,6000 3830052681103

Kovinski sod – pivo BUA 30 l 30,0000 36,6000 3830052681110

Kovinski sod - pivo Villacher Märzen 30 l 30,0000 36,6000 9003100101111

Kovinski sod - pivo Villacher Märzen 50 l 30,0000 36,6000 9003100100022

Kovinski sod - pivo Villacher Zwickl neﬁltrirano 20 l 30,0000 36,6000 9028800509951

Kovinski sod – pivo Villacher Hišno 30 l 30,0000 36,6000 9003100101111

Paleta – euro 80x120 cm 11,5000 14,0300 3830052680786

Paleta – Düsseldorf 80x60 cm 11,5000 14,0300 3830052680793

Paleta – euro EPAL 80x120 cm 11,5000 14,0300 3830052680816

Paleta – termično obdelana-euro 80x120 cm 18,0000 21,9600 3830052680809

Paleta – H1 80x120x16 cm 80,0000 97,6000 3830052680908

Pekarski plastični zaboj 60x40x36,5 cm 13,5738 16,5600 3830052680915

Pekarski plastični zaboj - Žito 50x42x40 cm 6,4590 7,8800 3830052680946

Pojasnilo: V Ceniku kavcijskih vrednosti vračljive embalaže je navedena pri vsaki posamezni vrsti vračljive embalaže še šifra GTIN, ki je namenjena IZKLJUČNO izvajanju

SLEDLJIVOSTI v celotnem krogotoku vračljive embalaže.

Cenik kavcijskih vrednosti vračljive embalaže se objavi v glasi-

lu TZS »T-Informacije«, na spletnih straneh TZS: www.tzslo.si kot

tudi na spletnih straneh GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih pod-

jetij, Turistično gostinske zbornice Slovenije in GS1 Slovenija.

Andrej Valentinčič, l. r.

Namestnik predsednika Komisije TZS za embalažo M.L., K.F.

ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI

III NEŽIVILA

Nadzor PCN v okviru pilotnega projekta Evropske agencije za kemikalije (ECHA)

Kot nas je pred kratkim seznanil Urad RS za kemikalije, morajo

skladno s 45. členom Uredbe EU št. 1272/2008 (Uredba CLP

– Uredba (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakira-

nju snovi ter zmesi), podjetja, ki dajejo v promet zmesi, pristojnim

nacionalnim organom zagotoviti informacije o nevarnih kemijskih

zmeseh, ki se tržijo na območju EU. Zahteve, ki jih je potrebno

izpolnjevati pred dajanjem nevarnih zmesi v promet, oprede-

ljuje Priloga VIII k uredbi CLP (angleško Classiﬁcation, Labelling

and Packaging).

Od 1. januarja 2025 morajo podjetja, ki dajejo v promet določe-

ne nevarne zmesi na območju EU, predložiti t. i. PCN notiﬁkacijo

(angleško Poison Center Notiﬁcation - obvestilo centrom za za-

strupitve). Na etiketo določenih nevarnih zmesi morajo namestiti

enolični identiﬁkator formule (UFI) in gapo potrebi vključiti tudi

v varnostni list (pri industrijskih in nepakiranih zmeseh). UFI je

16-mestna enolična alfa numerična koda, ki omogoča hitro in na-

tančno identiﬁkacijo zmesi v primeru zastrupitve.

Pod okriljem Evropske agencije za kemikalije (ECHA) je v letu

2025 potekal pilotni projekt nadzora (PCN projekt) izvajanja

obveznosti po 45. členu CLP in Priloge VIII k uredbi CLP ter je

vključeval nadzor enoličnega identiﬁkatorja formule (UFI) v po-

vezavi z etiketo in varnostnim listom. V letu 2025 je inšpekcija za

kemikalije izvedla operativno fazo projekta PCN ter pri slovenskih

zavezancih preverila skladnost označevanja nevarnih zmesi z od-

danimi notiﬁkacijami in zahtevami glede označevanja. Zaznane

nepravilnosti so bile povezane z označevanjem UFI kod, in sicer:

 UFI koda na etiketi ni bila navedena,

 navedena UFI koda ni ustrezala podatkom iz notiﬁkacije,

 na etiketi je bila navedena zgolj generirana UFI koda, ki ni

bila uradno notiﬁcirana.

Inšpekcija za kemikalije je odredila ustrezne ukrepe za odpravo

ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti ter ugotovitve posre-

dovala Evropski agenciji za kemikalije, ki je na podlagi rezultatov

18 sodelujočih nadzornih organov pripravila končno poročilo pro-

jekta. Poročilo projekta je objavljeno tudi na spletni strani Urada

RS za kemikalije.

Vir: Povzeto po spletni objavi Urada RS za kemikalije z dne 25. 2.

2026. M.S.

III IZOBRAŽEVANJE

Poziv delodajalcem za podajo vloge za veriﬁkacijo učnih mest

Veriﬁkacija učnih mest predstavlja pomemben mehanizem za-

gotavljanja kakovostnega in strokovno ustreznega praktičnega

izobraževanja dijakov v skladu z veljavno zakonodajo. Z vključe-

vanjem delodajalcev v sistem veriﬁciranih učnih mest se krepi so-

delovanje med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom, s tem

pa se ustvarjajo pogoji za uspešno vključevanje mladih na trg dela.

Pravilnik o veriﬁkaciji in vodenju registra učnih mest ter o izbri-

su iz registra (Uradni list RS, št. 26/03 in 79/06 – ZPSI-1) določa

postopek veriﬁkacije pogojev za izvajanje praktičnega izobraže-

vanja dijakov na učnem mestu v gospodarski družbi, pri samo-

stojnem podjetniku posamezniku in zavodu, postopek za vpis v

postopek izbrisa iz registra.

Delodajalci, ki želijo imeti učna mesta oziroma dijakom nuditi

praktično izobraževanje, morajo podati vlogo za veriﬁkacijo

pogojev za izvajanje praktičnega izobraževanja dijakov. Trgo-

vinska zbornica Slovenije na podlagi prejete vloge izvede posto-

pek veriﬁkacije učnih mest, izda odločbo o izpolnjevanju pogojev

za izvajanje praktičnega izobraževanja dijakov na učnem mestu

ter podjetje vpiše v register učnih mest.

učnih mest (CRUM), ki ga vodi Center RS za poklicno izobraže-

vanje (CPI) in je dostopen na povezavi: https://crum.cpi.si/. Na ta

način lahko dijaki, ki opravljajo PUD v trgovskih podjetjih, tista

podjetja, ki to možnost ponujajo, najdejo tudi po tej poti.

OPOZARJA: Na podlagi določb Zakona o poklicnem

in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17,

46/19 in 53/24) mora delodajalec dijaku zagotoviti mentorja, ki

izpolnjuje naslednje pogoje:

 ima mojstrski ali delovodski ali poslovodski izpit ali

 ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo in tri leta delovnih

izkušenj z ustreznega področja ter pedagoško-andragoško

usposobljenost po programu, ki ga na predlog Centra Repu-

blike Slovenije za poklicno izobraževanje sprejme pristojni

strokovni svet.

Če za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom v izobraže-

valnem programu srednjega poklicnega izobraževanja ni dovolj

mentorjev z ustreznimi kadrovskimi pogoji iz prejšnjega odstav-

ka, je ne glede na prejšnji odstavek mentor lahko tudi oseba, ki

ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo, pedagoško-andragoško

usposobljenost iz prejšnjega odstavka in najmanj pet let delovnih

izkušenj s področja poklica, za katerega se dijak izobražuje.

V kolikor želite tudi v vašem podjetju dijakom nuditi praktično

izobraževanje na učnem mestu, vas vljudno prosimo, da nam

posredujete izpolnjeno vlogo za veriﬁkacijo skupaj s priloga-

mi, na naslov: Trgovinska zbornica Slovenije, Dunajska cesta 167,

Ljubljana ali na e-naslov: info@tzslo.si. Vlogo, priloge ter dodatne

koristne informacije v zvezi z veriﬁkacijo učnih mest lahko najdete

na naši spletni strani: http://www.tzslo.si/izobrazevanja/ucna-mes-

ta. Ob tem vas opozarjamo, da morate k vlogi obvezno priložiti

tudi potrdilo o pedagoško-andragoški usposobljenosti mentorjev.

Podjetja, ki ste učna mesta že veriﬁcirala, prosimo, da nam mo-

rebitne spremembe relevantnih podatkov (denimo ukinjena ali

novo uvedena učna mesta, novi mentorji, kontaktna oseba, kon-

taktne informacije ipd.) redno sporočate in s tem prispevate k ak-

tualnosti podatkov v registru.

Za vse dodatne informacije v zvezi z veriﬁkacijo učnih mest vam

je na razpolago Karmen Fortuna: karmen.fortuna@tzslo.si in

01 58 98 218. K.F.

WWW.TZSLO.SI

III TRGOVINA V ŠTEVILKAH

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh

Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da so realni pri-

hodki v trgovini na drobno (G 47) v januarju 2026 glede na januar

2025 nižji za 1,5 %. V trgovini z motornimi gorivi so prihodki v ena-

kem obdobju upadli za 9,1 %. V kolikor bi upoštevali prihodke v

trgovini na drobno brez prodaje motornih goriv, bi bili ti višji za 0,1

%. V trgovini na drobno z neživili brez motornih goriv so prihodki

v januarju 2026 narasli za 1,1 % glede na lanski januar, prihodki

v trgovini na drobno z živili pa so upadli za 1,5 %. V trgovini z

motornimi vozili (G 45) je prisoten 0,9 % letni padec. Iz primer-

jave desezoniranih prihodkov na mesečni ravni, torej v januarju

2026 glede na december 2025, lahko razberemo, da so prihodki

v trgovini na drobno (G 47) upadli za 1,9 %. V trgovini z živili so pri-

hodki na mesečni ravni upadli za 0,5 %, v trgovini z neživili pa so

upadli za 0,6 %. Zdi se torej, da je učinek rahle rasti prihodkov ob

koncu leta 2025, ki je bil verjetno predvsem povezan z obveznim

zimskim regresom, v začetku leta 2026 splahnel.

Iz kumulativnih podatkov za celotno leto 2025 glede na leto 2024

izhaja, da so realni prihodki v trgovini na drobno (G 47) višji za

1,5 %. Prihodki v trgovini z motornimi gorivi (G 47.3) so se v tem

obdobju zvišali za 1,3 %. V trgovini z živili je rast prihodkov zna-

šala zgolj 0,5%, v trgovini z neživili pa 2,2 %. Prihodki v trgovini

z motornimi vozili (G 45) so višji za 7,0%. V letu 2025 je sicer

zaznati rahlo rast prihodkov, vendar ta ne kaže značilnosti sta-

bilnega in trajnega pozitivnega trenda. Zmerna rast prihodkov

je bila prisotna v trgovini predvsem v začetku leta in ob koncu,

vmes pa so bili prisotni tudi padci prihodkov, predvsem v trgovini

na debelo. Skrbi nas lahko tudi upadanje prihodkov v trgovini na

drobno z živili, saj ti upadajo že zadnje tri mesece. Znotraj trgo-

vine na drobno najvišje stopnje rasti prihodkov v letu 2025 v pri-

merjavi s preteklim letom dosegajo v skupinah 47.43+47.54+47.63

Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi in

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v spe-

cializiranih prodajalnah. Na drugi strani pa so prihodki znatno

upadli v skupinah 47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim

materialom in 47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi

vozili ter od popravil le-teh za januar 2026



Nominalni indeksi Realni indeksi

 jan 26 /

dec 25

jan 26 /

jan 25

jan 26 /

dec 25

jan 26 /

jan 25

jan 26 /

dec 25

1) 3)

jan 26 /

jan 25

1) 2)

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 95,4 98,9 91,9 96,4 98,1 99,1

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 80,8 100,6 80,6 97,8 98,1 98,5

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 80,1 103,9 79,0 99,4 99,1 100,1

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 86,3 83,9 92,1 89,9 95,7 90,9

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 79,8 102,6 79,0 98,3 99,5 98,5

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 80,3 105,0 79,0 100,0 99,4 101,1

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, marec 2026. P.G.

Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini za december 2025



Nominalni indeksi Realni indeksi

 dec 25 /

nov 25

dec 25 /

dec 24

dec 25 /

nov 25

dec 25 /

dec 24

dec 25 /

nov 25

1) 3)

dec 25 /

dec 24

1) 2)

G Trgovina 101,3 106,4 100,8 106,2 98,8 102,7

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 89,1 106,4 89,2 107,6 97,2 105,0

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 89,7 106,4 89,8 107,8 96,7 104,7

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 83,7 106,5 83,9 106,0 99,0 102,5

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 99,7 105,6 100,0 106,0 98,9 101,3

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 111,6 108,1 110,9 105,9 101,0 103,8

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 114,4 108,5 113,6 106,0 100,9 104,3

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 95,4 104,5 95,2 104,3 95,3 103,0

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 123,0 106,4 122,9 102,6 101,2 101,9

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 122,6 106,3 122,5 102,5 101,0 101,6

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 134,6 112,1 134,3 107,4 102,6 105,0

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 108,0 110,4 107,9 108,7 100,7 105,1

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 109,6 116,5 109,4 114,7 101,7 112,9

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v

specializiranih prodajalnah

121,4 115,4 121,2 111,8 101,2 107,1

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializ. prodajalnah 102,5 102,6 103,3 101,5 103,6 101,5

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni

material, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah

102,6 100,0 102,4 99,0 100,2 95,5

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške, teleko-

munikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializ. prodajalnah

113,8 117,1 114,1 116,5 100,7 113,1

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 98,5 110,3 98,8 109,1 100,9 107,1

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializ. prodajalnah 102,5 98,6 102,2 97,2 101,6 94,8

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v

specializiranih prodajalnah

102,7 103,7 102,4 102,6 102,6 101,6

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 103,1 107,4 101,5 106,3 98,2 103,0

1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.

2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.

3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, marec 2026. P.G.

WWW.TZSLO.SI

T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Barbara Krivic, Mark Grossman, Primož Gorenc in Karmen Fortuna. Uporaba in objava podatkov

(delno ali v celoti) je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska

zbornica Slovenije, Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027

8921 404 pri OTP banki d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo

plačuje 5 % davek na dodano vrednost.

Kumulativni indeksi prihodka

Nominalni Realni



jan-dec 25 /

jan-dec 24

jul-dec 25 /

jul-dec 24

jan-dec 25 /

jan-dec 24

jul-dec 25 /

jul-dec 24

G Trgovina 102,5 102,2 102,5 102,0

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 106,0 106,6 106,9 107,3

45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 106,6 107,1 107,4 107,9

45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 101,5 102,8 99,9 101,2

46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 100,4 99,8 101,1 100,1

47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 104,0 104,0 101,8 101,5

47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 104,4 104,3 102,1 101,6

47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 102,0 103,0 101,8 102,8

47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 104,7 104,6 100,5 99,7

47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 104,7 104,4 100,5 99,5

47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 105,3 107,3 100,6 101,9

47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 104,1 104,4 102,8 102,7

47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 106,5 108,2 105,8 107,1

47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v

specializiranih prodajalnah

107,7 108,5 104,7 104,9

47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih prodajalnah 103,3 100,4 102,0 99,0

47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni material,

avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah

96,0 96,6 96,3 96,4

47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,

telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih

prodajalnah

111,5 109,4 109,9 107,8

47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 100,2 103,0 99,1 101,7

47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih prodajalnah 93,5 94,4 93,4 93,9

47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v

specializiranih prodajalnah

104,3 103,5 104,0 102,8

47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 104,7 104,8 103,8 103,7

Opomba: n. p. – ni podatka. Izločen vpliv koledarja.

Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, marec 2026. P.G.

Indeksi prihodka trgovine v EU

Podatki Eurostata kažejo, da so se v EU nominalni prihodki v tr-

govini na drobno (G 47) v letu 2025 glede na leto 2024 povišali

za 3,3 %, v Sloveniji pa so se povišali za 4,0 %, medtem ko realni

indeksi za enako obdobje, iz katerih je izločen vpliv inﬂacije, ka-

žejo, da so realni prihodki v EU v trgovini na drobno narasli za

2,4 %, v Sloveniji pa so narasli za 1,8 %. Če izločimo prihodke v tr-

govini z motornimi gorivi je v EU prisotna rast prihodkov za 2,4 %,

v Sloveniji znaša rast 2,1 %. V trgovini z živili, pijačami in tobačnimi

izdelki so prihodki v EU narasli za 1,1 %, v Sloveniji pa le za 0,5 %.

V trgovini z neživili brez motornih goriv so prihodki v EU zrasli za

3,3 %, medtem ko so v Sloveniji zrasli za 2,8 %. V trgovini z mo-

tornimi gorivi so prihodki v EU narasli za 2,7 %, v Sloveniji pa so

narasli za 1,8 %. Primerjava s sosednjimi državami kaže na to, da

sta Hrvaška in Madžarska dosegali relativno visoko rast prihod-

kov v lanskem letu, medtem ko je Italija beležila nižje prihodke.