- Kako je z vračilom v Italiji obračunanega DDV?
- Izplačilo sorazmernega dela regresa in odmera sorazmernega letnega dopusta
- Ali je obvezno, da delodajalec v vsakem primeru krije stroške zdravstvenega pregleda za zaposlene osebe ter ali obstajajo pri tem kakšne izjeme?
- Kdo odgovarja potrošniku za stvarne napake?
- Kako se uredi merila in kriterije za ugotavljanje delovne uspešnosti delavca ob upoštevanju gospodarnosti, kvalitete in obsega dela, če v podjetju obstaja sindikat, vendar pa podjetje nima podjetniške kolektivne pogodbe?
- Ali mora biti v vsakem trgovskem objektu zaposlen vsaj en trgovec, ki ima opravljen izpit iz nudenja prve pomoči?
- Dvojno označevanje cen v evrih in tolarjih po 30.6.2007?
22.10.2007 - Kako je z vračilom v Italiji obračunanega DDV?
Davčni zavezanci, ki imajo sedež svoje dejavnosti v Sloveniji, v tujini pa nimajo niti stalne poslovne enote, iz katere se opravljajo poslovne transakcije, niti stalnega ali običajnega prebivališča, imajo pravico do vračila DDV, zaračunanega za blago ali storitve, ki so mu jih dobavili davčni zavezanci na ozemlju druge države članice.
Vračilo DDV davčnim zavezancem ureja Osma direktiva Sveta (79/1072/EEC) o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih - postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države.
Vsaka država članica sprejme predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Slovenski davčni zavezanec, ki ima pravico do vračila DDV na podlagi italijanskega predpisa, predloži v primeru, da so mu bile v Italiji opravljene in zaračunane storitve, ki so obdavčene po italijanskih predpisih, zahtevek za vračilo DDV pri pristojnem davčnem uradu v Italiji.
Informacije v zvezi z delovanjem DDV sistema na ozemlju Italije: Vat_ec_it-it.pdf
Vir: DURS, Davčni urad Ljubljana, oktober 2007
20.08.2007 - Izplačilo sorazmernega dela regresa in odmera sorazmernega letnega dopusta
Delodajalec je sklenil delovno razmerje z delavko, katera ni imela prekinitve delovnega razmerja in je začela z delom pri njem z 1.6.07. Delavka pri prejšnjem delodajalcu ni izkoristila nobenega dneva dopusta za leto 2007, ki bi ji bil moral biti že odmerjen do konca marca 2007.
Dopust
Delavec v skladu z 161. členom Zakona o delovnih razmerjih (UL RS, št. 42/06, s spremembami, v nadaljevanju ZDR), pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev. Delavka, ki jo je novi delodajelec zaposlili, ta pogoj izpolnjuje, saj je bila že pred sklenitvijo delovnega razmerja pri njem zaposlena. Novi delodajalec ji je dopust odmeril glede na sorazmerni del zaposlitve v tem letu pri njem, saj 164. člen ZDR določa, da delavec letni dopust izrabi pri delodajalcu, kjer je pridobil pravico do izrabe, razen, če se ne dogovorita drugače.
Prav tako ZDR v 162. členu vsebuje določbe v zvezi s pravico do sorazmernega letnega dopusta. V primerih, naštetih v 162. členu, pripada delavcu za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu 1/12 letnega dopusta:
- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
Pri samem izračunu sorazmernega dela letnega dopusta pa se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Regres
V skladu z 131. členom ZDR, je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres. Delavka tako ta pogoj seveda izpolnjuje. Regres se mora v skladu s tem členom izplačati najkasneje do 1.7. tekočega leta. 4. odstavek tega člena pa tudi določa, da v primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
Tako v našem primeru delavka izpolnjuje pogoj iz 4. odstavka tega člena, torej ji pripada le sorazmerni del regresa. Predhodni delodajalec je tako delavki izplačal sorazmerni del regresa za obdobje, ko je bila delavka pri njem zaposlena , torej 1/5, novi delodajalec pa ji je dolžan izplačati regres še za preostalih 7 mesecev za tekoče leto. Svojim delavcem je novi delodajalec skladno z zakonom že izplačal regres, novi delavki pa bo izplačal sorazmerni del regresa takoj.
Načelno velja, da v kolikor delavcu preneha pogodba o zaposlitvi pred 1.7. tekočega leta, potem mu pri prvem delodajalcu pripada sorazmerni del dopusta, enako pa tudi sorazmerni del regresa. Tako pripada delni regres vedno delavcem, ki prekinejo delovno razmerje pred 1.7. koledarskega leta, tisti, ki pa prekinejo delovno razmerje po tem datumu, pa imajo pravico do celotnega regresa pri prvem delodajalcu. Pri drugem delodajalcu delavcu ni potrebno čakati 6 mesecev, da mu pripade pravica do letnega dopusta, če gre za delavca, ki je pred spremembo zaposlitve več kot 6 mesecev bil v delovnem razmerju oziroma nepretrganega dela in se je pri novem delodajalcu zaposlil brez prekinitve. V skladu z meseci, v katerih bo delavec delal pri novem delodajalcu, se mu tudi odmeri sorazmerni del letnega dopusta, enako pa velja tudi za sorazmerni del regresa pod pogojem, da delavec dela pri tem delodajalcu do konca koledarskega leta.
04.07.2007 - Ali je obvezno, da delodajalec v vsakem primeru krije stroške zdravstvenega pregleda za zaposlene osebe ter ali obstajajo pri tem kakšne izjeme?
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR), mora stroške zdravstvenega pregleda obvezno kriti delodajalec. Zato vi kot delodajalec ne morete zahtevati s strani zaposlenih, da si sami krijejo stroške zdravstvenega pregleda. Zakon ne predvideva možnosti delodajalca, da zahteva povrnitev stroškov ob prekinitvi delovnega razmerja s strani zaposlenih ter ne postavlja nobenih izjem od tega pravila.
27.06.2007 - Kdo odgovarja potrošniku za stvarne napake?
1. odstavek 37. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Ur.l. RS, št. 98/04) določa, da
mora prodajalec potrošniku izročiti blago v skladu s pogodbo in odgovarja za stvarne in pravne napake svoje izpolnitve.
Na podlagi navedenega potrošnik lahko uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarne napake nasproti tisti osebi, s katero je potrošnik sklenil pogodbo in ne kateri od drugih oseb.
Pošiljamo vam tudi povezavo na spletno stran Urada za varstvo potrošnikov, na kateri si lahko ogledate dodatna pojasnila.
13.06.2007 - Kako se uredi merila in kriterije za ugotavljanje delovne uspešnosti delavca ob upoštevanju gospodarnosti, kvalitete in obsega dela, če v podjetju obstaja sindikat, vendar pa podjetje nima podjetniške kolektivne pogodbe?
Merila in kriterije za ugotavljanje delovne uspešnosti delavca ureja 71. člen KPDT. Ker le ta člen ne predvideva zgoraj navedenega primera, smiselno predlagamo da se v takem primeru, s soglasjem sindikata določi merila in kriterije za ugotavljanje delovne uspešnosti v splošnem aktu delodajalca.
12.06.2007 - Ali mora biti v vsakem trgovskem objektu zaposlen vsaj en trgovec, ki ima opravljen izpit iz nudenja prve pomoči?
Na podlagi 3. odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (UL RS, št. 56/99 in 64/01), je bil dne 22. 12. 2006 sprejet Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (UL RS, št. 136/2006, v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik je začel veljati z 1.1.2007, na njegovi podlagi pa mora delodajalec za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu sprejeti potrebne ukrepe z določitvijo števila delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči in zagotovitvijo potrebnega materiala in opreme za prvo pomoč. Delodajalec določi število delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči in potreben material ter opremo za prvo pomoč, upoštevanje nevarnosti na delovnem mestu in delovnem procesu, število zaposlenih, itd (glej 3. člen Pravilnika).
V skladu z 4. členom Pravilnika, mora delodajalec zagotoviti, da je v delovnem procesu v vsaki krajevno ločeni enoti in v vsaki izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči. Delodajalec pa mora zagotoviti, da je vsak delavec seznanjen s tem, kateri delavci so usposobljeni za izvajanje ukrepov prve pomoči. Pravilnik v svojem 6. členu določa tudi material in opremo za prvo pomoč, ki mora biti v omarici za prvo pomoč ter lokacijo, kjer se mora le ta nahajati. Usposabljanje delavcev za prvo pomoč izvajajo pravne osebe, ki imajo pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč v skladu z veljavnimi predpisi. Natančnejši pogoji ter program usposabljanja delavcev za prvo pomoč je določen v 11. členu Pravilnika. Tisti delavci, ki so določeni za izvajanje prve pomoči v skladu s Pravilnikom, morajo na podlagi 12. člena Pravilnika izpit iz prve pomoči opravljati vsakih 5 let. Delavci, ki so usposobljeni zdravstveni delavci, pripadniki enot za prvo pomoč Civilne zaščite in delavci, ki so v zadnjih petih letih opravili izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil, se štejejo, da so usposobljeni za izvajanje prve pomoči.
Pravilnik lahko najdete na spletni strani.
17.05.2007 - Dvojno označevanje cen v evrih in tolarjih po 30.6.2007?
Glede na aktualnost teme in večje število vprašanj, v nadaljevanju objavljamo pojasnila Ministrstva za gospodarstvo z dne 23.4.2007 glede dvojnega označevanja cen v tolarjih in evrih po 30. juniju 2007, ko se konča obdobje dvojnega označevanja cen (Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih; UL RS, št. 101/05).
Vprašanje št. 1:
Ali lahko nadaljujemo z označevanjem cen v tolarjih in evrih tudi po 30.6.2007?
Odgovor MG: Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih - ZDOCTE (UL RS, št. 101/2005) v 1. odstavku 5. člena navaja, da obdobje dvojnega označevanja cen traja od 11.7.2006 do vključno 30.6.2007. V kolikor se podjetje odloči, lahko še naprej dvojno označuje cene.
Vprašanje št. 2:
Konec junija 2007 preneha zakonska obveznost dvojnega označevanja cen v tolarjih in evrih. Ker smo v našem podjetju že imeli predhodno označene cene v evrih v pravi velikosti, vseh cenovk ob uvedbi evra nismo menjali, tako da imamo v nekaj primerih še vedno na prvem mestu tolar, na drugem pa evro. Vodstvo podjetja se je odločilo, da bomo kljub temu, da ne bo več zakonske zahteve po dvojnem označevanju cen (evri in tolarji ), v naših trgovinah le-te še vedno označevali v obeh valutah. Sprašujemo, ali je potrebno po 01.07.2007 imeti na prodajnih policah cene označene na način, tako da je na prvem mestu evro in na drugem tolar ali lahko ostane tolar na prvem mestu, evro na drugem (velikost je pravilna).
Odgovor MG: V skladu z zakonom, cen ni potrebno več dvojno označevati po 1.7.2007. Pri tem pa bi vas napotili na uporabo Pravilnika o načinu označevanja cen blaga in storitev (UL RS, št. 63/1999, 27/2001, 65/2003).