GREEN DEAL

Green Deal – Evropski zeleni dogovor: dokument, ki vključuje tudi usmeritve EU na področju neživilskih proizvodov

11. decembra 2019 je predsednica Evropske komisije predstavila ti. Evropski zeleni dogovor in prilogo z časovnim razporedom za pripravo različnih ukrepov. Dokument zagovarja celovit pristop, ki zajema skoraj vsa področja politike EU, in daje pomembno vlogo doslednemu informiranju potrošnikov za odločitve na podlagi informacij v smeri omogočanja krožnega gospodarstva.

Kot izhaja iz spodaj navedenega povzetka objave na spletni strani Evropske komisije, se v Evropskem zelenem dogovoru in akcijskem načrtu nekatere vsebine nanašajo tudi na področje neživilskih izdelkov ter na cilje, ki jih je Evropska komisija zastavila na tem področju in katerim bodo predvidoma sledili izvedbeni oziroma zakonodajni dokumenti. Prehod na krožno gospodarstvo že poteka, saj so vodilna podjetja, potrošniki in javni organi v Evropi že sprejeli model trajnosti pri svojem poslovanju. Komisija bo zagotovila, da bo prehod na krožno gospodarstvo prinesel priložnosti za vse in da nihče ne bo zapostavljen. V akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, ki je bil predstavljen kot del industrijske strategije EU, so predstavljeni ukrepi, s katerimi bi:

  • trajnostni izdelki postali pravilo v EU: Komisija bo predložila zakonodajne predloge na področju politike trajnostnih izdelkov, da bi zagotovila, da bodo izdelki, dani na trg EU, zasnovani tako, da bodo trajali dlje, jih bo lažje ponovno uporabiti, popraviti in reciklirati ter da bodo v največji možni meri vključevali reciklirane surovine namesto primarnih. Uporaba za enkratno uporabo bo omejena, obravnavana bo prezgodnja zastarelost in prepovedano bo uničenje neprodanega nepokvarljivega blaga;
  • okrepili vlogo potrošnikov: potrošniki bodo imeli dostop do zanesljivih informacij o vprašanjih, kot sta popravljivost in trajnost izdelkov, da bi lahko na njihovi osnovi lažje sprejemali okoljsko trajnostne odločitve. Potrošniki bodo lahko uveljavljali „pravico do popravila“;
  • se osredotočili na sektorje, ki uporabljajo največ virov in kjer so možnosti za krožnost velike: Komisija bo sprejela konkretne ukrepe na področju:
    • elektronike in IKT: pobuda za krožno elektroniko za daljšo življenjsko dobo izdelkov ter izboljšanje zbiranja in obdelave odpadkov;
    • baterij in vozil: nov regulativni okvir za baterije za večjo trajnostnost in več možnosti za krožnost na področju baterij;
    • embalaže: nove obvezne zahteve glede tega, kaj je dovoljeno na trgu EU, vključno z zmanjšanjem (prekomerne) embalaže;
    • plastike: nove obvezne zahteve glede vsebnosti recikliranih materialov in poseben poudarek na mikroplastiki ter plastiki, narejeni na biološki osnovi, in biološko razgradljivi plastiki;
    • tekstilnih izdelkov: nova strategija EU za tekstilne izdelke za krepitev konkurenčnosti in inovativnosti v sektorju ter spodbuditev trga EU za ponovno uporabo tekstila;
    • gradbeništva in stavb: celovita strategija za trajnostno grajeno okolje, ki spodbuja načela kroženja za stavbe;
    • hrane: nova zakonodajna pobuda o ponovni uporabi za nadomestitev embalaže, posode in pribora za enkratno uporabo z izdelki za večkratno uporabo v živilskih storitvah;
  • zagotovili manj odpadkov: poudarek bo na preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovi preobrazbi v visokokakovostne sekundarne vire, ki uspešno nastopajo na dobro delujočem trgu za sekundarne surovine. Komisija bo preučila možnost vzpostavitve vseevropskega, usklajenega modela za ločeno zbiranje odpadkov in njihovo označevanje. V akcijskem načrtu je predlagan tudi niz ukrepov za zmanjšanje izvoza odpadkov iz EU in boj proti nezakonitim pošiljkam odpadkov.

Kot izhaja iz dokumentov Evropske komisije gredo pobude tudi v pozitivi smeri, da se izkoristi potencial digitalizacije tudi na področju izboljšanja razpoložljivosti informacij o značilnostih izdelkov.

Koristne povezave:
https://ec.europa.eu/environment/index_en.htm