Sporočilo za javnost - Gospodarski krog o uvrstitvi Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD: Brez koraka naprej bomo drugo leto še nazadovali

                                                                     

Ljubljana, 17. junij 2025 – Evropska komisija je že maja napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,5 na 2,0 odstotka, pred dnevi jo je Banka Slovenije znižala z 2,2 na 1,3 odstotka. Na danes objavljeni lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija zadržala svojo lansko uvrstitev na 46. mestu. Vendar gre za najnižjo uvrstitev Slovenije v zadnjih petih letih. Predstavniki Gospodarskega kroga, ki združuje 17 gospodarskih organizacij, zato poudarjajo nujnost ukrepov za večjo inovativnost, hitrejšo digitalno in zeleno preobrazbo, davčno razbremenitev dela, odpravo birokratskih ovir ter boljše upravljanje javnih storitev. Ključni so tudi zagon kapitalskega trga, privabljanje tujih investicij in stabilno zakonodajno okolje. Potrebna je dolgoročna strategija za dvig konkurenčnosti, nadgradnja pokojninskega sistema ter boljše upravljanje domačega kapitala. V ospredje postavljajo tudi krepitev ekonomske odpornosti, vključno s prehransko in energetsko suverenostjo. Predstavniki gospodarstva so izpostavili tudi potrebo po oblikovanju nove dolgoročne strategije za dvig mednarodne konkurenčnosti ter večji vključenosti gospodarstva v oblikovanje politik.
 
 
Med ključnimi izzivi še naprej izpostavljajo nizko produktivnost, visoko davčno obremenitev dela, energetsko negotovost, togost delovno-pravne zakonodaje, administrativno zapletenost in pomanjkanje delovne sile. 

V imenu Gospodarskega kroga so tokrat stanje v gospodarstvu predstavili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) in Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

»Na GZS že ves čas opozarjamo in podajamo predloge, kako izboljšati poslovno okolje na najbolj pomembnih segmentih delovanja podjetij, kjer nikakor nismo konkurenčni, kar rezultati lestvice konkurenčnosti IMD ponovno potrjujejo,« je uvrstitev Slovenije komentiral Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, in dodal: »Če že drugo zaporedno leto ne bomo dosegli pričakovane gospodarske rasti Slovenije med 2 in 2,5 %, bo to pomenilo izgubljeni leti, ki ju ne bomo mogli nadomestiti.« Za namen povečanja konkurenčnosti predlaga pet sklopov ukrepov. Na področju davkov in prispevkov moramo razbremeniti delo – kratkoročno s postopno uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo ter ureditvijo ugodnejše davčne obravnave čezmejnega opravljanja storitev. Tako za podjetja kot zaposlene pa je treba dolgoročno zmanjšati davčni primež. Nadalje je naštel: »Po vzoru drugih evropskih držav pozivamo vlado k pripravi ukrepov za blažitev cen energije vsaj za energetsko intenzivna podjetja, ki so v industriji materialov. Na področju investicij v gospodarstvo je treba okrepiti investicije v podjetniškem sektorju – zlasti v neoprijemljivi kapital ter v transportno, komunikacijsko in energetsko infrastrukturo. Pospešiti je treba digitalni prehod, povečati inovacijsko učinkovitosti, kakovost javnih storitev z vpeljavo sodobnih metod upravljanja ljudi in nagrajevanja. Vlado pozivamo k zmanjšanju nesorazmerne birokracije in da s konkretnimi ukrepi pospeši dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, izdaje različnih dovoljenj, zaposlovanja tujcev …  Na področju trga dela pa predlagamo ukrepe za povečanje motivacije nezaposlenih za vrnitev na trg dela, spodbujanje podaljševanja aktivnosti starejših, ki zmorejo in želijo delati več ter pospešitev postopkov zaposlovanja tujcev, kjer primanjkuje domačih zaposlenih.«

Blaž Cvar, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, je dodal, da »glede na vse obremenitve, tako finančne kot administrativne, ki smo jim bili v zadnjem letu priča, padec za sedem mest v segmentu domačega gospodarstva na lestvici IMD ne preseneča. Med 69 državami smo na repu lestvice na področju delovno-pravne zakonodaje in nizke privlačnosti za tuje investitorje. Močan padec je tudi v gradbeni dejavnosti, kar gre pripisati tudi zapletenim in zamudnim birokratskim postopkom.« To, da na lestvici IMD nismo napredovali, pomeni, kot je izpostavil, »da svojih konkurenčnih prednosti nismo izkoristili. In ko opozarjamo na padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je treba pogledati tudi ostale napovedi neodvisnih institucij. Soočeni smo z največjim padcem bruto domačega proizvoda med vsemi državami v Evropski uniji, Banka Slovenije pa je v najnovejši napovedi znižala gospodarsko rast z 2,2 na 1,3 odstotka. Negotove razmere se najbolj kažejo v upadu investicijske dejavnosti tako v industriji kot v gradbeništvu, v znižanju izvoza in tudi v povečanem pesimizmu potrošnikov, kar občutijo tudi obrtniki in podjetniki v storitvenih panogah.«

»Ekonomski kazalniki razvoja Slovenije kažejo, da smo v celoti zanemarili ekonomski vidik razvoja, na kar nas tudi letos opozarja IMD lestvica konkurenčnosti, po kateri je Slovenija v zadnjih dveh letih drastično zdrsnila kar za 8 mest. Poleg tega smo v Sloveniji v letošnjem letu priča tudi upadu gospodarske rasti, kar pomeni, da je skrajni čas, da vlada svojo ekonomsko politiko spremeni in jo obrne v pravo, torej v pozitivno smer. V gospodarstvu namreč dosegamo nižjo rast izvoza, naša produktivnost in zasebne investicije stagnirajo, podjetja se selijo v tujino, zasebna potrošnja je kljub rasti plač zaradi previdnosti in negotovosti potrošnikov realno na ravni leta 2021,« je izpostavila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah. Ob tem je dodala, da moramo »razvojni fokus usmeriti v kakovostni in stabilni zakonodajni okvir z odpravo številnih birokratskih ovir za podjetja, vzpostaviti predvidljiv davčni sistem, ki ne bo negativno vplival na konkurenčnost našega gospodarstva, zmanjšati odliv kupne moči v tujino. Odpraviti je potrebno državno regulacijo in s tem zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga EU. Prav tako je nujen dialog z gospodarstvom.«

Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Slovenije, je poudarila, da je »Slovenija visoko ocenjena kot poslovna lokacija z učinkovito digitalno infrastrukturo in inovacijam prijaznim okoljem, vendar ji zaradi kroničnih lokacijskih pomanjkljivosti grozi, da bo izgubila svojo privlačnost. Na področju že kroničnih slabosti, kot so visoka davčna obremenitev, neučinkovitost javne uprave, toga delovnopravna zakonodaja in predvidljivost gospodarske politike, ni opaziti izboljšanja.«

Padec predelovalne in industrijske proizvodnje

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da je sosednja Avstrija ohranila 26. mesto, Madžarska napredovala za 6 mest, medtem ko sta Italija in Hrvaška nekoliko poslabšali lanskoletno uvrstitev. Nemčija kot najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je svojo pozicijo izboljšala za 5 mest in se uvrstila na 19. mesto. »Med vodilnimi 10 državami je večina manjših držav, kar pomeni, da so pogoji za visoko uvrstitev odvisni predvsem od domačih okoliščin, na katere vplivajo države same. Stanje na lestvici IMD najbolje odražajo dejavnosti, ki so izvozno konkurenčne, med katerimi bi izpostavil predelovalne dejavnosti,« je pojasnil. Podatki o dinamiki industrijske proizvodnje v Sloveniji kažejo, da je ta precej šibka od začetka energetske krize v letu 2022, hkrati pa zaostaja za navadnim povprečjem držav EU-27. Od povprečne ravni v letu 2021 je bila aprila letos v Sloveniji nižja za 1,6 %, pri povprečni državi EU-27 pa je bila višja za 3,3 %. Za razliko od EU-27, kjer se je industrijska proizvodnja v zadnjem četrtletju v povprečju nekoliko povečala, se je v Sloveniji še dodatno znižala. Glede dobičkov gospodarskih družb, ki se jih v javnosti večkrat omenja, je Ivanc pojasnil: »Podatki iz letnih poročil gospodarskih družb v predelovalni dejavnosti kažejo, da se je realna prodaja v lanskem letu znižala za 1,5 %, dodana vrednost je porasla le za 0,4 % realno, medtem ko je visoka rast stroškov dela vplivala na realno 3,3 % nižji EBITDA. Ob tem je bil plačan davek iz dobička realno višji za 18 %, neto dobiček pa je bil nižji za šestino. Slednji je drugo zaporedno leto upadel in je bil najnižji po letu 2020.« V zadnjih 12 mesecih je industrijska proizvodnja stagnirala. Močneje je upadla v 9 skupinah dejavnostih, predvsem tistih, ki so vezane na industrijo kompleksnih strojev in avtomobilov, gradbeništvo ter dejavnosti z velikim pomenom stroškov dela v dodani vrednosti. Okrepila se je le pri električnih napravah, oblačilih, kovinah in kemičnih izdelkih, pri čemer je okrevanje pri zadnjih dveh povezano tudi z velikim krčenjem proizvodnje v času vrhunca energetske krize. »Kazalnik razpoloženja v predelovalni dejavnosti se tudi v maju še ni okrepil in je bil nižji kot v povprečni državi EU-27, kar ne kaže na izboljšanje stanja v drugem kvartalu letošnjega leta. Padec BDP v 1. četrtletju je v največji meri odraz padca v predelovalni dejavnosti, kjer se je v tem obdobju realna dodana vrednost skrčila za 2,5 %. V kolikor bi se ponovilo še eno slabo četrtletje, bi to lahko že vodilo v dvig stroškov zadolževanja in rebalans proračuna, ker bi bili korespondenčni davčni prilivi iz naslova upočasnjene gospodarske dinamike nižji od zdaj predvidenih,« je sklenil. 

                                                                                                                   ***

Svoja pisna stališča so posredovali tudi nekateri drugi predsedniki organizacij, ki sestavljajo Gospodarski krog.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš: »Ob nazadovanju konkurenčnosti Slovenije v preteklih letih tudi danes med ključnimi izzivi ostajajo produktivnost, energetska negotovost in pomanjkanje delovne sile. Kljub temu, da je še lani Slovenija ohranila konkurenčne prednosti na področju mednarodne trgovine, najnovejši podatki o negativni rasti BDP za 1. četrtletje 2025 kažejo, da se je trend spremenil. V trenutni gospodarski negotovosti je ključno ohranjanje delovnih mest in rešitve, ki bodo omogočale prilagoditev gospodarskim razmeram. Ne moremo več graditi rešitev na dodatnem obremenjevanju dela oz. zaposlitve – ne preko davkov ne preko prispevkov in ne preko administrativnih bremen, temveč na spodbujanju inovativnosti in produktivnosti.« 

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov (ZDOPS) Marko Lotrič: »Delo se mora splačati: konkurenčnost zahteva več kot le preživetje. Slovenija je šele na 19. mestu med 27 članicami EU in na 16. mestu med 19 članicami evroobmočja (poročilo ne vključuje Malte). Slabše so uvrščene le še Grčija, Hrvaška in Slovaška. Gre za najslabšo uvrstitev v zadnjih 5 letih kot ugotavlja poročilo. Največja težava je vse manj privlačno poslovno okolje: neustrezna davčna politika, spremembe delovno pravne zakonodaje, neprivlačne spodbude za tuje investitorje ter preobsežna birokracija. Vse to se že odraža v krčenju investicij in gospodarski aktivnosti v zadnjem letu. Glede na predstavljeno IMD študijo 2025 pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da postajamo kot družba vse manj fleksibilni in prilagodljivi ter vse manj razumemo potrebe po ekonomskih reformah, ki so v današnjih razmerah nujne za ohranitev dolgoročne konkurenčnosti. Ob teh rezultatih se tudi ne morem znebiti občutka, da samo podjetniki vidijo oz. občutijo težave in so primorani se prilagajati, medtem ko se druga dva socialna partnerja zgolj fokusirata na krepitev socialne države za vsako ceno.«

Predsednik AmCham Slovenija Enzo Smrekar: »Konkurenčnost je temeljnega pomena za dolgoročno družbeno blaginjo. Le v okolju, ki spodbuja inovacije, omogoča stabilnost, privablja talente in nagrajuje ustvarjalnost, lahko gradimo uspešno in vključujočo prihodnost. Brez konkurenčnega gospodarstva ni dovolj kakovostnih delovnih mest, ni vlaganj v zdravstvo in izobraževanje. Ni športa in kulture. Zato je konkurenčnost temelj, na katerem stoji naša zmožnost, da kot družba napredujemo, skrbimo za vse generacije in ostajamo odprti v svet.«

Luka Vesnaver, predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice: »V Britansko-slovenski gospodarski zbornici pričakujemo ciljno usmerjene ukrepe (še obstoječe) vlade za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji s poudarkom na področju privabljanja tujih investitorjev, ki bodo v državo pripeljali visoko kvalificirana delovna mesta in znanje (tudi v drugih industrijskih panogah, ne zgolj farmaciji). Za dosego tega cilja so potrebni ukrepi, ki bodo usmerjeni predvsem v popolno spremembo plačnega sistema z znižanjem davčnega primeža osebnih dohodkov, obdavčitve bonusov in opcij. Hkrati pa je nujna digitalna transformacija državne uprave in uvedba obveznega drugega stebra v pokojninski reformi, ki bi dal zagon kapitalskemu trgu za investicije v domača, tudi zagonska podjetja.«

 
Blaž Brodnjak, predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije (ZBS) in predsednik uprave NLB: »Geopolitične razmere v svetu se izjemno hitro spreminjajo in to na način, ki je bil pred nekaj leti nepredstavljiv. Varnost v Evropi ni več nekaj samoumevnega, temveč je čez noč postala izjemo krhka dobrina in ključna prioriteta, če želimo nasloviti izzive demografskega in zelenega prehoda. Slovenija je ob tem ena izmed najbolj odprtih ekonomij na svetu in z enormnim potencialom za nadaljnji razvoj, vendar pa našo konkurenčnost duši preobsežna regulacija, dolgotrajnost in nepreglednost administrativnih postopkov ter nepredvidljivo davčno in pravno okolje. Slovensko gospodarstvo je že ničkolikokrat dokazalo, da zna in zmore in tudi tokrat ne bo nič drugače. Zato je res skrajni čas, da omogočimo primerljive konkurenčne pogoje in Slovenija bo znova zvezda Evrope.«

Benjamin Jošar, predsednik Upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov – (ZDU GIZ): »Mednarodna konkurenčnost gospodarstva je za majhno državo, kot je Slovenija, izjemno pomembna. Želim si, da sprejmemo strategijo razvoja mednarodne konkurenčnosti države, podobno, kot že imamo in izvajamo strategijo razvoja trga kapitala. Taka strategija bi morala vsebovati jasno zavezo in konkretne korake, kako bi Slovenija v petih letih prišla med dvajset mednarodno gospodarsko najkonkurenčnejših držav.« 

Predsednik Združenja Manager dr. Iztok Seljak: »Slovensko gospodarstvo je zelo odprto in izvozno naravnano, zelo vpeto v mednarodne tokove. Zato je njegova konkurenčnost toliko bolj pomembna za Slovenijo, saj smo lahko v mednarodnem prostoru uspešni zgolj, če lahko tekmujemo z drugimi in če imamo pogoje, da v teh tekmah zmagujemo. Cilj naših ambicij bi moralo biti ustvarjanje globalnih zmagovalcev! Priporočila, ki izhajajo iz IMD-jeve lestvice konkurenčnosti, bi zato morali vzeti z vso resnostjo, če želimo vzdrževati in nadgrajevati slovensko družbo blaginje, ki je tudi zaradi demografskih izzivov pod vedno večjimi pritiski. Že leta pozivamo politiko in vse deležnike, da na podlagi teh rezultatov in s konstruktivnim dialogom začnemo z ukrepi usmerjeno naslavljati glavne izzive naše konkurenčnosti, in da vsak pri sebi prevzamemo za to svoj del odgovornosti.«

Matjaž Čemažar, predsednik Skupine podjetij z notranjim lastništvom: »Slovenski trg kapitala je plitvejši in manj razvit kot v sosednjih državah. Zato so možnosti za učinkovito prestrukturiranje lastništva omejene. V naslednjem desetletju bo več kot 6.000 slovenskih družinskih podjetij potrebovalo nasledstveno rešitev, na to pa jih je pripravljenih zgolj 9 %. Notranje lastništvo je lahko ena ključnih alternativ, saj omogoča stabilen prenos, ohranjanje lokalnega kapitala in kontinuiteto poslovanja. Bo pa za njegovo širšo uveljavitev potrebno sprejeti bolj atraktivne zakonodajne rešitve - trenuten predlog zakona o lastniških zadrugah je le ena od njih, dodelati bi bilo treba tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Po drugi strani pa bi bilo treba odločno spodbuditi razvoj trga kapitala, tudi preko aktivacije bančnih prihrankov ljudi v bolj produktivne oblike. Slovenci varčujemo veliko, a premalo donosno – tovrstna sredstva bi lahko, ob ustreznih instrumentih in podporni politiki, postala temelj novega kroga lastniškega kapitala znotraj slovenskega gospodarstva. Ljudem bi tako dali priložnost, da postanejo bodisi klasični vlagatelji bodisi solastniki podjetij, kjer so aktivni.« 

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek: »Geopolitične spremembe, vojna žarišča in zdravstvena tveganja zadnjih nekaj let puščajo negativne posledice tudi v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Po prvi oceni stanja v kmetijstvu v letu 2024 je bil faktorski dohodek v tem letu podpovprečen ter med ekonomsko manj uspešnimi leti v daljšem časovnem obdobju. Nadaljuje se trend rasti vrednosti uvoza. V letu 2025 pa smo na področju kmetijstva in gozdarstva situacijo še dodatno zaostrili s paketom zakonodaje, ki prihaja v Državni zbor. V kolikor bodo sprejeti prvotni predlogi zakonodaje, bomo s tem dodatno zaostrili pogoje kmetovanja v naši državi do te mere, da je resno ogrožen obstoj nekaterih družinskih tržno usmerjenih kmetij. In to v času, ko sta prehranska varnost in suverenost na preizkušnji. Zato se resno sprašujemo, kako naprej.«

                                                                                                                    ***

Slovenija na lestvici konkurenčnosti IMD

Slovenija je pri gospodarski uspešnosti uspela ohraniti uvrstitev zaradi rasti zaposlenosti in kupne moči prebivalstva ter boljše ocene odpornosti na gospodarske cikle. Nasprotno je izgubila zaradi nizke rasti BDP, padca investicij in gradbeništva ter nizkih mednarodnih investicij. Pri vladni učinkovitosti je izguba dveh mest odražala večjo nevarnost davčnih utaj, nestimulativno davčno politiko, oceno o šibki vzdržnosti pokojninskega sistema in šibki učinkovitosti upravljanja javnih financ. Tudi pri poslovni zakonodaji smo se poslabšali. Na drugi strani je bil javno finančni primanjkljaj nižji, tudi pri indeksu doseganja ciljev trajnostnega razvoja in indeksu demokracije smo napredovali. Pri poslovni učinkovitosti je Slovenija napredovala zaradi dviga produktivnosti in učinkovitosti ter večje odzivnosti podjetij na priložnosti v okolju. Šibka plat je bila percepcija menedžerjev glede odnosov in vrednot, slabo razumevanje potreb za ekonomske reforme in slab dostop do usposobljenih tujih zaposlenih. Pri infrastrukturi je Slovenija izgubila dve mesti zaradi slabšanja kibernetske varnosti, pomanjkljivosti zakonodaje za podporo in razvoju tehnologij in financiranja visoko-tehnološkega razvoja. Tudi kakovost zračnega prometa je šibka, stroški elektrike za industrijske uporabnike so previsoki, raziskovalna oprema pa je zastarala. 

Nazaj