Sporočilo za medije: Kakšno trgovino potrebujemo v prihodnjih 20 letih? Trgovci našli odgovor.

Brdo pri Kranju, 14. oktober 2026 – Kako bolje razumeti kupce, uporabiti nove tehnologije in s povezovanjem okrepiti konkurenčnost trgovine, so bila osrednja vprašanja jubilejne 20. Strateške konference o trgovini, ki jo je Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) pripravila v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani dne 14. oktobra 2026 na Brdu pri Kranju. Pod naslovom »Kam drvi moderni trgovski svet, kje je v tem naša regija?« so gospodarstveniki in raziskovalci predstavili regionalne poslovne izkušnje, ugotovitve analize več kot 160.000 Googlovih ocen ter možnosti uporabe novih tehnologij v trgovini. Razprave so odprle tudi vprašanja predvidljivosti poslovnega okolja, konkurenčnosti, produktivnosti, odprave birokratskih ovir in kadrovskih izzivov.

»V zadnjih 20 letih, odkar obstaja naša zbornica, se je v trgovini spremenilo več kot v celem stoletju pred tem,« je poudarila predsednica TZS mag. Mariča Lah. Trgovina je prešla v svet algoritmov, umetne inteligence in povezovanja spletnih ter fizičnih prodajnih poti. Kupci danes pričakujejo takojšnjo, osebno prilagojeno nakupno izkušnjo in etično ravnanje podjetij. Priložnost regije vidi v prilagodljivosti in povezanosti: »Ključ do uspeha v modernem trgovskem svetu se skriva v sodelovanju, v povezovanju med trgovci, dobavitelji, tehnološkimi vizionarji in oblikovalci politik.« Med izzivi je izpostavila davčne obremenitve, ki so posebej prizadele mala in srednja podjetja, ter zakonodajne odločitve, ki bi morale prispevati k večji konkurenčnosti in mnogo bolj predvidljivemu poslovnemu okolju. Poudarila je podporo TZS razvojnemu zakonu, ki po oceni zbornice prinaša temelje za razvoj gospodarstva in pogoje poslovanja, primerljive s sosednjimi državami.

V imenu Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je udeležence ob odsotnosti zaradi drugih neodložljivih obveznosti dekana prof. dr. Tomaža Turka nagovorila prof. dr. Maja Zalaznik in poudarila, da »kakovostno prihodnost trgovine lahko ustvarjajo samo tista podjetja, ki bodo znala povezovati inovativnost s prilagodljivostjo, konkurenčnost z odgovornostjo ter globalne trende z dobrim razumevanjem lokalnega okolja«.

Kje so razvojne priložnosti regije

O razvojnih priložnostih regije se je z uglednima gostoma pogovarjala prof. dr. Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dr. Martina Dalić, predsednica upravnega odbora Podravke Grupe, je poudarila pomen inovacij, kakovosti blagovnih znamk in sodelovanja med industrijo in trgovino. Podravka priložnosti za večjo učinkovitost vidi v uporabi umetne inteligence v proizvodnji, marketingu in analitiki, izzivi pa ostajajo inflacija, cene energije in dobavne verige.

»Imamo skupni evropski trg, vendar potrošnik ostaja nacionalen. Evropskega potrošnika ni,« je dejala. Slovenski in hrvaški trg povezujejo poznane blagovne znamke in tradicija. Slovenijo zaznamujejo večja konsolidacija trgovine ter višja pričakovanja kupcev glede trajnostnega in lokalnega izvora izdelkov, Hrvaško pa ugodnejše davčno in poslovno okolje.

Pomen sodelovanja in kritične uporabe umetne inteligence

Prof. dr. Stjepan Orešković, ustanovitelj investicijske družbe Bosqar Invest, ki posluje v 27 državah in zaposluje 20.500 ljudi, je poudaril pomen čezmejnega sodelovanja: »Gospodarstvo ne more rasti le znotraj nacionalnih mej.« Kot primer je navedel trgovino med Slovenijo in Hrvaško, ki dosega 10 milijard evrov. Umetno inteligenco vidi kot veliko priložnost, vendar opozarja, da moramo ohraniti nadzor nad njo in kritično presojati njene odgovore.

»Emocije bodo vedno zmagovalna formula vsega, tudi trgovine,« je dejal Orešković. Uspešni bodo trgovci, ki bodo s človeškim odnosom gradili zaupanje in čustveno povezavo s kupci. Poudaril je tudi pomen sodelovanja z radovednimi, delovnimi ljudmi, ki vedo več od vodje, ter morajo zato imeti dovolj avtonomije za samostojno sprejemanje odločitev.

Sodelovanje trgovcev in dobaviteljev kot priložnost za rast

Toni Balažič, predsednik upravnega odbora Auchan Madžarska, je opozoril, da višja vrednost prodaje še ne pomeni večjega povpraševanja. V Sloveniji je ta vrednost leta 2025 zrasla za 3,7 odstotka, število prodanih enot pa se je zmanjšalo za 0,5 odstotka. Potrošniki kupujejo več trgovskih znamk in promocijskih izdelkov, moč diskontov se povečuje. Balažič priložnost vidi v povezovanju, specializaciji in inovativnosti. »Če želi lokalna in regionalna trgovina na dolgi rok obstati, bo potrebovala močne lokalne in regionalne dobavitelje.«

Irena Petrič, direktorica za strateško distribucijsko področje Slovenija v Atlantic Grupi, je predstavila širitev svojih znamk v nove prodajne poti in prodor na tuje trge. Tesno sodelovanje s trgovci, izmenjava podatkov in skupno načrtovanje prodaje lahko zmanjšajo prazne police in izgube ter omogočijo več sredstev za razvoj in inovacije. A še vedno ostaja najpomembnejši izziv in cilj vseh ponudnikov, ki je zadovoljen potrošnik.

Cena je po pogostosti omemb šele na tretjem mestu

Kako lahko sodobna tehnologija z obdelavo velike količine podatkov pomaga bolje razumeti kupce, je pokazala analiza več kot 160.000 Googlovih ocen, ki so jih kupci med letoma 2017 in 2026 zapisali za 600 največjih podjetij v trgovinski dejavnosti. Predstavila sta jo prof. dr. Tjaša Redek in doc. dr. Uroš Godnov z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Med zanimivejšimi ugotovitvami je, da je cena po pogostosti omemb šele na tretjem mestu. Kupci v ocenah trgovcev najpogosteje omenjajo osebje in storitev, sledita izbira in zaloga, cena in vrednost. Največ nezadovoljstva je povezanega z reklamacijami. Predavatelja sta izpostavila pomembno vlogo zaposlenih, saj kupci ocenjujejo trgovino in nakupno izkušnjo skozi njih. Pokazala sta tudi, da kupci pri različnih ponudnikih ne izpostavljajo različnih značilnosti, predvsem glede na posamično poddejavnost, velikost trgovine in okolje, v katerem nakupujejo.

Da smo se tudi sami na konferenci soočili s tehnologijo, so nas povezali humanoidni roboti podjetja Plan-net, ki so prikazali možnosti pomoči zaposlenim pri vsakodnevnih opravilih v trgovini. Analizo zapisov kupcev je tako dopolnil neposreden prikaz sodelovanja človeka in tehnologije v praksi. A na koncu smo vendarle ugotovili, da je ključen v trgovini še vedno človek.

Šest pogledov na prihodnost trgovine

Kako se spremembe kažejo pri vsakodnevnem poslovanju podjetij, je bila tema okrogle mize pod vodstvom Petra Frankla, direktorja in glavnega urednika Časnika Finance. Razprava je povezala šest pogledov iz Slovenije in regije na razvoj poslovnih modelov, pričakovanja kupcev, nove tehnologije in sodelovanje z dobavitelji.

Zvonimir Šimunović, član poslovodstva Mercatorja, je Slovenijo označil za enega najbolj konsolidiranih in konkurenčnih maloprodajnih trgov. Kljub razlikam med slovenskim in hrvaškim trgom na obeh trgih vidi priložnosti za razvoj, pri katerem Mercator in Konzum že izkoriščata sinergije. »Mercator je danes stabilnejši kot kadarkoli v zadnjih 20 letih in je pripravljen za razvoj,« je poudaril.

Marko Stanušić, član uprave za področje nabave v Lidlu Slovenija in Lidlu Hrvaška, je poudaril prilagajanje ponudbe kupcem posameznega trga. Na Hrvaškem domačim kupcem zagotavljajo enake cene po vsej državi, turistom pa kakovost, ki jo poznajo iz domačih Lidlovih trgovin. Lidl vse bolj krepi sodelovanje z lokalnimi dobavitelji in jim odpira možnosti za izvoz tudi na tuje trge. Po njegovih besedah sta kakovost in konkurenčna cena lokalnih izdelkov dobra podlaga za širitev ponudnikov na druge mednarodne trge Lidlove mreže.

Samo Kupljen, direktor Bauhausa, je poudaril, da so cene dinamične in se oblikujejo glede na razmere na posameznem trgu ter konkurenco med trgovci. Zato po njegovem mnenju ne morejo biti povsod enake. Nakupov slovenskih in hrvaških kupcev v Italiji ne vidi kot razlog za skrb. Med razlogi zanje je navedel prodajne akcije italijanskih trgovcev in nižji DDV na osnovna živila v primerjavi s Slovenijo.

Tamara Buhin, direktorica Optiprinta, je predstavila izkušnje podjetja z oddajanjem tehničnih naprav prek franšiznega poslovnega modela. Pri širitvi na nove trge je poudarila pomen sodelovanja z lokalnimi poslovnimi partnerji, ki bolje razumejo kupce in posebnosti domačega okolja, predvsem človeški dejavnik je v storitveni dejavnosti ključen, skrb za kupca in zaposlenega pa nenehna zaveza.

Urška Čopar, direktorica področja prodaje v Lisci, je predstavila podjetje s 700 zaposlenimi, 110 lastnimi trgovinami in prisotnostjo na 3.000 prodajnih mestih po Evropi. Poudarila je pomen strokovnega osebja, ki zna svetovati kupcem in prispeva h kakovostni nakupni izkušnji. Med ambicijami Lisce je izpostavila nadaljnjo mednarodno širitev maloprodajne mreže in razvoj novih produktnih skupin.

Marko Femc, direktor Plan-Net Solar, je poudaril pomen nove tehnologije, od humanoidnih robotov do samovozečih in samoletečih naprav, ki bodo močno posegli v zniževanje stroškov v trgovini. Kako bodo roboti posegli v odnose? »Humanoidni robot je pameten, saj ima veliko znanja. Pri ponavljajočih nalogah in težkih razmerah je lahko zelo v pomoč. Bodo pa vse bolj aktivni tudi na čustvenem področju, saj so njihove zmogljivosti vedno večje.«

Kaj trgovina pričakuje od gospodarske politike

Programski del konference je sklenil pogovor predsednice TZS mag. Mariče Lah z Zdravkom Počivalškom, nekdanjim gospodarskim ministrom in sedanjim državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade, o ukrepih za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Počivalšek je opozoril, da Slovenijo dohitevajo sosednje države, ter poudaril: »Vprašanja večje konkurenčnosti in produktivnosti ne moremo omejiti samo na podjetja.« Zavzel se je za davčne razbremenitve, hitrejše reševanje sodnih sporov in odpravo preštevilnih administrativnih ovir. »Odpraviti moramo nesmisle, ki so bili sprejeti v zadnjih letih. Tak primer je pravilnik, ki ureja ročno premeščanje bremen, in je praktično najstrožji na ravni Evrope in širše,« je ponazoril Počivalšek.

Interventni zakon je ocenil kot pomemben korak k večji konkurenčnosti. »Potrebujemo pristop, da se najprej ustvari, potem pa deli,« je dejal in poudaril potrebo po spodbudnejšem odnosu do podjetniškega uspeha: »Vzpostaviti je treba miselnost, da je dobiček podjetij nekaj dobrega in smo nanj ponosni, ne pa da vse takoj obdavčimo in tako nič ne ostane za investicije, ki so nujne za razvoj.« Dodal je, da si želi, da bi Slovenija prišla do točke, ko bo uvažala “možgane, ne pa mišic”. Močno gospodarstvo je po njegovih besedah temelj razvoja. Mag. Mariča Lah je dodala, da gospodarstvo podpira socialno državo, vendar socialne države ne more biti brez uspešnega gospodarstva.

Nazaj