Novela ZVPot-1A

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 1799/2026, z dne 29. 10. 2026, je bila objavljena novela Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1A). Celotno besedilo zakona je dostopno preko sledeče povezave. Novela začne veljati v 15-ih dneh po objavi, uporabljati pa se začne 30 dni po njegovi uveljavitvi.

Nekatere ključne novosti, ki jih prinaša novela ZVPot-1A so:

1) Znižanje cene (15. člen)

Gre za spremembo, ki sledi sodbi Sodišča EU v zadevi C-330/23 iz leta 2024, vezano na označevanje cen ob znižanjih. Upoštevaje obrazložitev zakona sprememba petega odstavka 15. člena pomeni, da mora biti »[…] popust označen od prejšnje cene blaga v skladu s tem zakonom in ne od redne prodajne cene blaga. Izjema je le, kadar je prejšnja cena v skladu s tem zakonom dejansko enaka kot redna prodajna cena blaga.«  Namen spremembe je, tako zakonodajalec: »[…] preprečitev, da bi podjetja zavajala potrošnike na način, da bi pred objavo znižanja cen blaga zvišali ceno in s tem prikazovali lažna zniževanja cen blaga.« Hkrati z zapisanim, se 15. člen dopolnjuje tudi za primere postopnega zniževanja cene v okviru istega znižanja, črtal pa se je tudi odstavek, vezan na razprodaje. V zvezi z njimi predlagatelj kot pomembno izpostavlja: »Ne glede na črtanje določbe o razprodajah […] se lahko primeri, ko podjetje oglašuje znižanja v razponu, pri čemer po najvišjem oglaševanem odstotku prodaja le zelo majhen del blaga, obravnavajo z vidika nepoštenih poslovnih praks.« Obetajo se tudi spremembe Pravilnika o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga. Na podlagi novele, ima za njegov sprejem ministrstvo instrukcijski rok šestih mesecev od sprejema zakona.

2) Predhodne informacije (18. člen)

Kot bolj glavne obveznosti oziroma novosti, se z novelo v členu, ki ureja zagotavljanje predhodnih informacij potrošnikov, dodajajo: opozorilo o obstoju zakonskega jamstva za skladnost blaga in njegovih glavnih elementov, vključno z njegovim minimalnim trajanjem dveh let; informacija, da ima blago tržno garancijo trajnosti, njeno trajanje in opozorilo o obstoju zakonskega jamstva za skladnost blaga, kadar proizvajalec potrošniku brez dodatnih stroškov ponuja tržno garancijo trajnosti, ki zajema celotno blago in velja več kot dve leti; ter opozorilo o obstoju zakonskega jamstva za skladnost storitve in digitalne vsebine. Evropska komisija v »FAQ« dokumentu z dne 21. 09. 2026 razliko med obveznostmi, ki predstavljajo ločene pravne institute, pojasnjuje na sledeč način (prosto prevedeno iz angl.): »[…]Harmonizirano opozorilo o obstoju zakonskega jamstva za skladnost blaga (vsebovano v izvedbeni uredbi (EU) 2025/1960  – znano tudi pod imenom »EU Garan«) je namenjeno informiranju potrošnika o obstoju njegovih zakonskih pravic. Objavljeno mora biti na viden način, npr. kot poster, na način, da je dobro viden – na steni v trgovini, zraven blagajne ali v primerih spletne prodaje objavljen kot splošno obvestilo na spletni strani trgovca. V primerjavi informacija, da ima blago tržno garancijo trajnosti pomeni prostovoljno tržno garancijo vzdržljivosti blaga, ki jo ponujajo proizvajalci, brez dodatnih stroškov in zajema celotno blago, s časovno veljavnostjo daljšo od dveh let.« Z dopolnitvijo člena se dodajajo tudi druge obveznosti predhodnega informiranja npr. o obstoju in pogojih poprodajnih storitev, posodobitve programske opreme, idr.

3) Zavajajoča dejanja, opustitve in poslovne prakse (49., 50. in 51. člen)

Z dopolnitvijo členov 49, 50 ter 51, se dodajajo spremembe, vezane predvsem na zavajajoče okoljske in podobne trditve, v primeru promocije, prodaje ali dobave blaga. Določbe zajemajo tako embalažo blaga, oglaševanje, idr. Kot glavne pojme, vezane na zavajajoča dejanja, opustitve in poslovne prakse, se v 46. člen vključuje nove pojme »okoljska trditev, priznana odlična okoljska uspešnost, shema certificiranja in znak trajnostnosti«. Glede na nezanemarljive spremembe in obveznosti, člane usmerjamo na besedilo novele, za dodatne odgovore na vprašanja, vezana na opisane obveznosti pa na »FAQ« dokument Evropske komisije, z dne 21. 09. 2026 . V le-tem je pojasnjeno tudi npr.  kdaj, vezano na oznake »organsko« ter »vegansko, vegetariansko«, le-te Evropska komisija ocenjuje kot z Direktivo EU 2024/825 skladne.

4) Zasnova spletnih vmesnikov (57. a člen)

Spletni vmesniki morajo biti zasnovani po »user friendly« (uporabniku prijazno) načelu, katerega cilj je svobodna in informirana odločitev potrošnika. Prepoveduje se npr. večkratna izbira (s pojavnimi okni), oteževanje potrošnikovega odstopa od pogodbe, idr.

5) Podaljšanje roka jamstva za skladnost blaga ob izbiri popravila (78. člen)

Uvaja se novost v primeru, da se v okviru odgovornosti, vezane na jamstvo za skladnost blaga izvede popravilo blaga. V tem primeru se bo rok jamčevanja za skladnost blaga enkrat podaljšal za obdobje enega leta. Ob izbiri popravila bo tako skupni rok jamstva za skladnost blaga trileten. Gre za pravico, s katero se že v času jamčevanja za skladnost blaga zasleduje cilj povečanja popravila blaga in ne njegove zamenjave.

6) Obveščanje potrošnika, vezano na vzpostavitev skladnosti (82. člen)

Dodaja se obveznost prodajalca, vezana na obveščanje potrošnika glede možnosti izbire med popravilom in zamenjavo ter podaljšanju obdobja jamstva kot je uzakonjen z 78. členom. Prav tako se uvaja možnost zagotovitve nadomestnega blaga za čas popravila ter pravica potrošnika, da se odloči za zamenjavo blaga z obnovljenim.

7) Rok za vračilo celotne/dela kupnine (97. člen)

Zakon se dopolnjuje z rokom za vračilo dela/celotne kupnine v okviru razdelka II – Obvezna garancija. Le-to je po novem potrebno vrniti nemudoma oz. najkasneje v roku osmih dni, ki se šteje od trenutka, ko je potrošnik posredoval dokazilo, da je blago posredoval nazaj oz. trenutka, ko je zahteval sorazmerno znižanje kupnine.

8) Nov odsek – pravica do popravila (98.a – 98.h člen)

Pri dodanem odseku gre predvsem za obveznosti proizvajalca, ki jih bodisi izpolnjuje sam, bodisi preko popravljavca. Gre npr. za obveznosti zagotavljanja nadomestnih delov, evropskega obrazca z informacijami, spletne platforme za popravila ter nacionalne kontaktne točke. Določitev blaga, ki zapade pod obveznosti je določeni z akti EU, ki se bodo še dopolnjevali, izdan pa naj bi bil tudi nacionalni pravilnik.

9) Dopolnitev poglavja o storitvah (99.a – 102.a člen)

Poglavje o storitvah se smiselno dopolnjuje na podoben način, kot je razviden iz v tem prispevku popisanih sprememb, ki so vezane na prodajo blaga. Gre predvsem za spremembe in dopolnitve na področju jamčevalnega roka, prenovitve zahtevkov potrošnika, ravnanja ob spornosti očitane nepravilnosti, roka za vračilo celotne/dela kupnine, potrošnikove izgube pravic, idr.

10) Pogodbe sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov – predhodne informacije (130. člen)

Poleg vezanosti na spremenjeni in dopolnjeni 18. člen, je pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, potrošnika predhodno potrebno med drugim informirati tudi o obstoju funkcije za odstop od pogodbe (t.i. „gumb za odstop“), o možnosti okolju prijazne dostave, če je ta na voljo, idr.

11) Gumb za odstop od pogodbe (138. a člen)

Z novelo se uvaja obveznost enostavnega načina za odstop od pogodbe, sklenjene na daljavo prek spletnega vmesnika, na način „enega klika“, ki je na voljo ves čas, ko ima potrošnik na razpolago možnost za  odstop od pogodbe brez navedbe razloga (v skladu s 134. oz. 137. členom ZVPot-1A). »Gumb« mora biti prikazan na vidnem mestu, pri čemer morajo biti izpolnjene tudi druge zahteve glede realizacije odstopa ter prejema potrdila o uspešnem odstopu. Prav tako opozarjamo, da se je definicija »spletnega vmesnika« v 4. členu Zakona spremenila oz. dopolnila.

12) Prekrškovne in sankcijske določbe (233., 234., 238.-241. člen)

Spremembe posegajo na področje sankcij in razlogov zanje – dodajajo se razlogi za naložitev izpolnitve zakonskih obveznosti, prepoved prodaje blaga/opravljanja storitev, dopolnjuje pa se tudi najhujši, hujši ter lažji prekrški, predvsem zasledujoč z novelo novo opredeljene kršitve obveznosti.

***

Opozarjamo, da pri popisanih spremembah in dopolnitvah ne gre za vse spremembe, ki jih prinaša novela ZVPot-1A, pač pa tiste, ki konkretneje posegajo v obstoječe obveznosti. Tako so npr. izpuščene spremembe na področju finančnih storitev, ipd. Vezano na njih izpostavljamo, da je bil praktično vzporedno z novelo ZVPot-1A sprejet tudi nov Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-3).

Za popolni pregled obveznosti predlagamo branje celotne novele ZVPot-1A.

Pojasnila MGDŠ – prvi sklop vprašanj glede obveznosti ZVPot-1A